Zato je preprečevanje dehidracije še preden se ta pojavi izrednega pomena za normalno delovanje organizma med in po vadbi.
1.
Raziskave opravljene na rekreativcih in športnikih kažejo, da je izrazit upad telesnih sposobnosti opaziti že pri izgubi 1% – 2 % telesne teže na račun telesnih tekočin. To npr. pri 60 kg težki tekačici znaša od 0,6 – 1,2 kg.
2.
Pri visokointenzivni intervalni telesni aktivnosti, pri kateri vsak interval trajaja približno minuto (npr. intervalna aerobna vadba, vadba v fitnesu itd.) je upad telesnih sposobnosti zaradi 2,5% izgubljene teže na račun telesnih tekočin lahko tudi do 45%!
3.
Upadanje telesnih sposobnosti je sorazmerno z izgubljanjem telesnih tekočin oziroma dehidracijo.
4.
Dehidracija se najhitreje pojavi v vročih klimatskih pogojih z visoko relativno vlažnostjo. To seveda ne pomeni, da dehidracija v hladnejši klimi ni mogoča; prav lahko se pojavi tudi pozimi ali med plavanjem, čeprav vročine in potenja ne občutimo tako kot pod vročim poletnim soncem.
5.
Dehidracija lahko pripelje do vročinskega udara oziroma prekomernega segretja telesa. Potenje je namreč eden od mehanizmov uravnavanja telesne temperature in če ni vode, ni potenja in s tem hlajenja telesa.
6.
Močna dehidracija lahko povzroči slabost, bruhanje in drisko, kar stanje še dodatno poslabša, saj pride do dodatnega izgubljanja tekočine iz telesa.
7.
Poleg direktnih vplivov na trenutne telesne sposobnosti, dehidracija vpliva tudi na delovanje telesa po aktivnosti, saj otežuje absorbcijo tekočin iz črevesja, zaradi česar nadomeščanje izgubljene tekočine oziroma rehidracija traja precej dlje.
8.
Močna dehidracija zmanjšuje mentalne sposobnosti športnika, kar vpliva na koordinacijo, ocenjevanje položaja itd. To lahko vodi do poškodb – npr. zvin gležnja, natrganje mišic itd.
Ni komentarjev:
Objavite komentar