četrtek, 3. september 2015

ŠPORTNI GEN

Iz knjige Športni gen:

...
K uspehom Kenijcev je pripomogel tudi preostanek sveta in sicer tako, da je postajal počasnejši. Še preden so Kenijci zavladali na mednarodni tekaški sceni, so države, ki so prej dominirale na dolgih progah (velika Britanija, Finska, ZDA) postajale vse bogatejše in v njih je bilo vse več predebelih prebivalcev, vse več zanimanja za druge športne panoge in vse manj zavzetosti za resen trening teka na dolge proge. 

V letih 1983 do 1998 se je število Američanov, ki so v posameznem letu pretekli maraton v času pod 2:20 znižalo z 267 na 35. V Veliki Britaniji se je število v istem obdobju znižalo s 137 na 17. Američani so dno dosegli leta 2000, ko se je samo enemu Američanu uspelo kvalificirati na olimpijski maraton v Sydneyu. Finska, ki je bila svetovna velesila med obema svetovnima vojnama, ko je bila revna ruralna država, ni imela niti enega dolgoprogaša na olimpijskih igrah leta 2000. 

Brat Colm O`Connell, član katoliške kongregacije Bratov svetega Patrika, ki je leta 1976 z Irske kot misijonar prišel v Kenijo poučevat na srednjo šolo, potem ap je tam ostal kot trener vrhunskih tekčev (treniral je tudi trenutnega svetovnega rekorderja na 800 m Davida Rudisho), je povedal:"Na Finskem niso izginili geni, ampak kultura."

V zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja je le nekaj držav ohranilo status v dolgoprogaškem svetu. Mednje spada Japonska, ki je imela skoraj v vsakem od teh let med 100 in 130 maratoncev s časom pod 2:20. Medtem pa je Kenija napredovala od enega samega tako dobrega tekača leta 1980 do 541 tako dobrih maratoncev leta 2006. (Maraton je v Keniji eksplodiral sredi devetdesetih let, ko so zavrnili govorice, ki so se širile v državi, da trening maratona povzroča moško neplodnost in ko je kenijski športni komisar dr. Mike Boit, dovolil delovanje športnim agentom ter umaknil omejitve potovanja športnikov).

Končajmo s sklepom atletskega statistika Petra Matthewsa, ki je zbral zgornje številke po državah: "V današnjem času računalniških igric, sedenja in vožnje otrok v šolo so samo "lačni" borci ali revni podeželani tisti, ki imajo dovolj vztrajnosti in motivacije za napredovanje, da postanejo vrhunski dolgoprogaši.




Print Friendly and PDF

Ni komentarjev:

Objavite komentar