Ker se teka zaradi poškodbe še nekoliko izogibam, sem zjutraj zajahala kolo in jo odrajžala na Areh.
Vzpon navzgor je bil v današnjem svežem jutru prav prijeten.
Ej, kako so oblaki poplesavali pred mojimi očmi.
Rožice, ki so v dolini že odcvetele, se tu zgoraj prav bohotijo v svojih mogočnih barvah.
O snegu že zdavnaj ni več ne duha ne sluha, le tale pležuh je ostal še za spomin. Ali pa čaka na naslednji sneg.
A kljub temu, da je tik pred vrati že poletje je bil spust v dolino presneto hladen. Tako hladen, da so mi zobje šklepetali, prsti na rokah so otrpnili, oni na nogah pa se niso segreli do doma. Brrrr,... Pa vseeno je bilo super.