ELEGANTNO SREBRNA

Zima je čas umirjenih barv, glamurja in bleščic. Razgibani vzorec levih in desnih petelj popestrijo srebrne kvačkane rožice in dekorativni gumbki. 

¸

KOMBINACIJA TEKA IN FITNESA

Fitnes, vaje za moč in stabilizacijske vaje. Uf, groza, neeee. Za mnoge tekače predstavlja takšna vadba nujno zlo.

A glej ga zlomka, če želimo brez poškodb priteči tudi v tretje življenjsko obdobje, je še kako priporočljivo, da tu in tam izvajamo tudi različne krepilne in stabilizacijske vaje, ki nam dajo moč in povečajo splošno kondicijo.

Torej, kaj lahko sami storimo, da se prepričamo, da povečamo užitek in te vaje dejansko približamo sebi kot tekaču oz. tekačici?

Rešitev je preprosta. Posamezne vaje vključimo v tekaški trening, katerega s tem popestrimo in naredimo nekoliko bolj dinamičnega. Seveda, pa nas ne rabi skrbeti, da bomo pri tem izgubili tekaško kondicijo, ker je ne bomo.


Kombinacija teka in tekaških vaj ima mnoge prednosti za krepitev moči, vzdržljivosti in splošne koncidije, kot na primer:

- razbijemo tekaško monotonijo in popestrimo trening
- telesu nenehno povzročamo nove dražljaje, s čimer krepimo različne mišične skupine
- okrepljeno telo nam služi dlje in bolj ekonomično
- v eni enoti treninga združimo vaje za moč, vzdržljivost in koordinacijo, kar nam koristi tudi v vsakdanjem življenju
- ne potrebujemo telovadnice in posebne opreme. Vaje izvajamo na prostem, v naravnem okolju
- med vajami si privoščimo odmor in tako lažje izvedemo celotni trening
- zelo dobro se počutimo, ko vemo, da smo naredili nekaj koristnega za sebe

OKUSNE PIKICE IN KRIGLICE

Kako pri nas veš, da ima mati športno pavzo? V nedeljo dopoldan je doma, skuha kosilo in speče sladico. Noro! Saj sem se tega nenavadnega običaja že kar odvadila. A je šlo. Najprej sem se malo lovila (hihihi), potem pa je steklo.

Nastalo je okusno kosilo in na koncu tale sočna sladica. Pa da nebi kdo mislil, da ko športam ob nedeljah ne jemo kosila. Neee, sploh ne! A takrat običajno skuham že v soboto. Uporabila sem vso svojo nedeljsko domišljijo in nastal je prikupen pikasti kolač.


SOČEN RIBEZOV KOLAČ

SESTAVINE

Testo:

• 17 dag masla
• 4 rumenjaki
• 5 dag sladkorja
• 25 dag moke
• 1 pecilni prašek
• 1 vanilijev sladkor
• po želji naribano lupinico pomaranče

Nadev:

• 750 g skute
• 3 žlice grškega jogurta
• 5 žlic moke
• 20 dag sladkorja
• trd sneg 4 beljakov
• 1 vanilijev sladkor
• 2 jogurtova lončka ribeza

POSTOPEK
Zamesila sem testo in ga razdelila na dva dela. Polovico testa sem enakomerno razporedila po pekaču, drugo polovico pa sem postavila v hladilnik.

Iz beljakov sem stepla trd sneg in ga ročno vmešala v skutino zmes brez ribeza. Na koncu sem ročno vmešala še ribez in nadev enakomerno razporedila po pekaču. Iz druge polovice testa sem oblikovala kuglice in jih zložila preko nadeva.

Kolač sem postavila v segreto pečico in ga pekla cca. 1 uro pri 180-tih stopinjah.

TEKAŠKI NAMIG #105

TEK JE ZAME KOT KAVA.

PO NJEM SEM MNOGO LEPŠA!

NEŽNA, MEHKA, LJUBKA

Nežna, topla, pletena kapica. Ljubka in prikupna. Vse to je oznaka za tole kombinacijo mehkih sivih volnenih tonov. Roza barva pa sivino usmeri na pot nežnosti.

ATLETSKO STOPALO - 2. del

VIDEZ ATLETSKEGA STOPALA

Večinoma se v začetni stopnji kožža med prsti (zlasti med četrtim in petim prstom) začne luščiti in pokati, temu se običajno pridruži rdečina. Žarišča srbijo in skelijo.

V redkih primerih glivičnih okužžb stopal se lahko opisanim znakom pridružžijo drobni mehurčki z brezbarvno vsebino, in sicer na stopalu in njegovem stranskem delu. Taka žžarišča so zelo podobna tistim, ki nastajajo pri kontaktnem dermatitisu in luskavici. Kožžna žžarišča običajno srbijo, lahko tudi pečejo. V nekaterih primerih se glivično obolenje stopal kažže z zadebeljenimi, porožženelimi kožžnimi žžarišči.

Neugotovljena ali neustrezno zdravljena lahko poteka kronično vež let. Včasih se kožžnemu vnetju pridružži še glivično obolenje nohtov, ki se lahko širi in ga je težže ozdraviti kot kožžno vnetje. Okužžba se običajno začne na enem nohtu, od koder se lahko postopoma razširi na druge. Glivice prodirajo od zgornjega prostega roba nohta pod nohtno ploščico ali se naselijo najprej ob robu, na stranskih delih nohta, od koder se nato širijo na noht. Okužženi noht se na prostem koncu najpogosteje obarva belo ali rumenkasto, in sicer v obliki mrežže. Včasih, a redkeje je tudi zelenkast, temno rjav ali celo črn. Barva je odvisna od vrste glivice, ki je prodrla v noht. Sprememba barve se postopoma razširi na celoten noht, le-ta postane zadebeljen, lomljiv, iznakažen in lahko sčasoma odstopi od podlage. Če okužba traja dolgo, površina nohta razpade na posamezne segmente. Glivična okužžba nohtov na nogi se lahko tudi širi in jo težžko zdravimo. Take okužžbe pogosto prizadenejo nohte, ki so predhodno prizadeti zaradi drugih bolezni oziroma stanj, na primer pri luskavici nohtov, poškodbi, oslabljeni prekrvavitvi, zaradi procesov staranja. Nohtne spremembe navadno niso boleče, ko pa noht postane zadebeljen, lahko pritisk nanj povzroči bolečino.

Pri tem je dobro vedeti, da vsaka rdečina na nogi ne pomeni glivične okužžbe. Uporaba protiglivičnih pripravkov, ki so v prosti prodaji v lekarnah, lahko ob neprimerni ali nepotrebni uporabi celo poslabša stanje. V tem primeru je seveda potreben pregled pri dermatologu. Specialist bo diagnosticiral stanje in predpisal ustrezna zdravila.
Če atletskega stopala ne zdravimo, se lahko okužžba razširi in nastanejo celo mehurji, boleče razpoke in sekundarna bakterijska okužžba, ki jo lahko prepozna in ustrezno pozdravi le usposobljen zdravnik.

DIAGNOZA OBOLENJA

Dermatolog najprej natančno pregleda kožžo med prsti, na stopalu in nohte. Kliničnemu pregledu v nekaterih primerih sledi t. i. mikološki pregled, ko se v laboratoriju odvzame delček prizadetega tkiva, največkrat luske. Luske se nato ustrezno obdelajo, pregledajo pod mikroskopom ter kultivirajo na ustreznih gojiščih in pod ugodnimi pogoji. Tak mikološki pregled je navadno potreben pri nekaterih kliničnih oblikah obolenja, in sicer ob pojavu mehurčkov (dishidrotična oblika), rdečine in luščenja stopala (eritematoskvamozna oblika) ter pri povečanem porožženevanju (hiperkeratotična oblika). Pri klinično značilnem vnetju med prsti (interdigitalni obliki) mikološki pregled ni potreben. Pri sumu na dodatno bakterijsko okužžbo kožže odvzamemo bris na patogene bakterije.

ZDRAVLJENJE ATLETSKEGA STOPALA

Ko opravimo klinični in mikološki pregled, s katerim ugotovimo povzročitelja okužžbe, se lahko začne zdravljenje. Zdravljenje predpiše zdravnik; po končanem zdravljenju je priporočljiv kontrolni pregled.

V preprostejših, klinično jasnih in nedvomnih primerih lahko neprijetne znake obolenja, kot sta srbenje in pekoč občutek, zmanjšamo že s primerno uporabo protiglivičnih krem. Pri vnetju med prsti vsaj dva tedna, pri drugih oblikah pa vsaj štiri tedne dvakrat dnevno uporabljamo azolne antimikotike ali terbinafin v kremi.
V resnejših primerih ali takrat, ko okužžba kljub tovrstnemu zdravljenju ne izgine, se dermatolog običajno odloči za sistemsko zdravljenje s tabletami proti glivicam (antimikotiki). Okužžbe nohtov na nogi običajno zahtevajo večmesečno jemanje ustreznih protiglivičnih tabletk (terbinafin, itrakonazol ...).

Če so prisotni še klinični znaki bakterijske okužžbe, je treba uvesti ustrezno zdravljenje z antibiotikom.

Da bo zdravljenje uspešno, je pomembno dosledno upoštevati predpisan režžim zdravljenja, saj se je le tako mogoče izogniti ponovitvi obolenja. Pomembno je, da nas ne zavedeta navidezno izboljšanje in prenehanje srbenja, okužžba namreč lahko ostane aktivna še nekaj časa in se lahko ob prehitrem prenehanju zdravljenja poslabša.


KAKO SE IZOGNITI ATLETSKEMU STOPALU

Da bi se izognili nastanku glivične okužbe, priporočamo naslednje splošne ukrepe:

• Redno vsakodnevno umivanje stopal s primernim tekočim milom in pod tekočo vodo; sredstva za umivanje nog naj bodo kisla, s pH pod 7. Z njimi ustvarimo kislo okolje, ki za glivice ni ugodno.

• Po umivanju ali kopanju je treba kožžo dobro osušiti z mehko frotirko, še zlasti predele med prsti.

• Nohtov ne prirezujte prekratko, strižite jih naravnost.

• Izogibajte se prirezovanju obnohtne kožice.

• Izogibajte se tesnim obuvalom, zlasti v poletnem obdobju; obuvala naj bodo čim bolj zračna.

• Redno nosite bombažžne nogavice, ki vpijajo znoj, menjajte jih vsak dan ali še pogosteje, če postanejo vlažžne. Bombažžne nogavice je priporočljivo prati strojno pri visokih temperaturah.

• Ne hodite bosi po garderobah, telovadiščih, hotelskih sobah, kopalnicah, kopališčih in v okolici bazenov.

• V toplih mesecih nanesite po umivanju in brisanju na stopala navaden puder v prahu ali, še bolje, protiglivični puder oziroma pršilo. Z njim posipajte oziroma popršite tudi obuvala, ki jih po uporabi redno zračite in osušite.

• Po zdravljenju glivične okužžbe stopal razkužžite obuvala s primernimi sredstvi, ki vam jih bo svetoval vaš zdravnik oziroma dermatolog. Še bolje bo, da športna obuvala in domače copate zamenjate za nove.

TEKAŠKI NAMIG #104

NE ZAPRAVIM MNOGOKRAT 100 € ZA ČEVLJE,

A KADAR JIH,

JE TO ZA TEKAŠKE!

EKSPLOZIJA RDEČIH ROŽIC

Naj še kdo reče karkoli, a črno rdeča kombinacija je vedno in, vedno moderna in vedno elegantna. In tele kvačkane rožice v rdečih odtenkih se kar zlijejo na črno pleteno kapo. Za nameček pa je dodan še plišasti cofek.

Pa še kratek filmček:

ATLETSKO STOPALO - 1. del

ŽŽe ime obolenja kažže na to, da pogosto prizadene atlete, še zlasti ob nezadostnem in nerednem sušenju kožže stopal in med prsti nog, ki naj bi ga dosledno izvedli po končani športni dejavnosti. 

Atletsko stopalo je prav tako pogosta nadloga pohodnikov in vojakov, ki prebijejo veliko dni v tesnih obuvalih in neugodnih higienskih razmerah.

Vendar to ne velja samo za te osebe. Obolenje pogosto prizadene tudi lene in nedejavne ljudi.

O atletskem stopalu govorimo, kadar opažžamo glivično vnetje kožže stopal, najpogosteje predelov med prsti. Je dokaj pogosto; menimo, da se tako rekoč pri vsakem človeku pojavi vsaj enkrat v žživljenju.

Atletsko stopalo se najpogosteje pojavlja pri najstnikih in odraslih moških, redkeje pa ga opažžamo pri žženskah in otrocih, mlajših od dvanajst let. Zdravljenje je sicer preprosto in učinkovito, vendar se lahko okužžba kožže na stopalih po uspešnem zdravljenju kadar koli ponovi. Večino prizadetih doleti to obolenje enkrat v žživljenju, pri nekaterih pa je zaradi nekaterih drugih dejavnikov ponavljajoča se težžava, ki jo je treba večkrat zdraviti.

Glivično okužžbo kože mnogi povezujejo s pomanjkljivo ali neprimerno nego in higienskimi navadami, vendar to v večini primerov ne velja. Na nastanek obolenja vplivajo številni dejavniki, na primer povečana vlažnost kože, določena kislost in povišana temperatura. Na te dejavnike vplivajo razne dejavnosti, delovne razmere, nekatera oblačila ali obuvala. Dolgotrajno delo v nekem okolju, dejavno ukvarjanje s športom, pri katerem je treba nositi določena oblačila in obuvalo, lahko dodatno spremenijo kožžo. 

Zaradi tesnega prileganja obuval, ki preprečujejo krožženje zraka, ter neprimernih materialov in njihove neprepustnosti se poveča znojenje kožže. Tako se ustvari ugodno okolje za rast in razmnoževanje glivic. Sintetični materiali, ki ne »dihajo«, lahko stanje dodatno poslabšajo.
Strokovni izraz za glivično okužžbo stopala je Tinea pedis. Atletsko stopalo je ena od oblik glivičnih okužžb stopala. Povzroča ga več vrst glivic. Tem mikroorganizmom, ki so podobni rastlinam, omogoča človeška kožža v nekaterih razmerah ugodno okolje za rast in razmnožževanje. Glivice žživahno rastejo v temnem, vlažnem in toplem okolju.

Okužžba nastopi šele, ko glivične spore, ki se nahajajo v našem okolju, pridejo v stik s kožžo. Podobno kot rastlinska semena v toplem in vlažnem okolju vzklijejo in se začnejo razvijati v rastlino, se tudi spore v takem okolju spremenijo, glivični elementi pa se razrasejo v zgornjih plasteh kožže in povzročijo njeno vnetje. To opažžamo kot rdečino in luščenje, ki se jima pridružžita srbenje in skelenje. Te spremembe imenujemo atletsko stopalo.

ZAKAJ NASTANE ATLETSKO STOPALO

VlaŽžno okolje, povečano znojenje in tesno, neprimerno zračeno okolje predstavljajo idealne razmere za razvoj glivičnega vnetnega obolenja oziroma nastanek atletskega stopala.

Na razmočene in zmehčane predele med prsti in v kožnih gubah, kjer se kožža že sicer drgne, se glivice zlahka naselijo, zato je treba tem predelom nameniti posebno pozornost. Še posebno pozorni morajo biti zaradi dolgotrajne nošnje športne obutve športniki (na primer atleti in nogometaši).

Z drugimi besedami, potne noge, tesna obuvala, v glavnem športni copati, sintetične nogavice, nezadostno brisanje nog po kopanju ali prhanju, plavanju ali rekreaciji lahko vodijo v nastanek atletskega stopala. Če temu prištejemo še hojo z golimi nogami v garderobah, telovadnicah ali ob bazenih, je verjetnost okužžbe še večja.
K nastanku obolenja ali njegovemu ponavljanju lahko pri nekaterih posameznikih prispevajo še nekatere druge zdravstvene težžave, na primer bolezni perifernega ožžilja, ortopedske nepravilnosti stopala, sladkorna bolezen, obolenje perifernega žživčevja, včasih imunska oslabelost organizma ali težžave s ščitnico.
Glivično obolenje stopal (atletsko stopalo) je nalezljivo, saj se v prizadeti kožži nahajajo mnogi glivični elementi, ki se lahko prenesejo na drugega človeka ali v okolico, kjer okužženi hodi brez primernega obuvala.

Vir: Dnevnik tekača III

ZAKAJ TEČEM?

Tek je ena od elementarnih oblik človekove motorične dejavnosti. Je osnovna oblika športa in temeljna oblika atletike. Poleg hoje je najlažje dostopen način gibanja, predvsem pa sprostitev in način kako se čim bolj preprosto izogniti stresu. 

A zakaj pravzaprav tečem?

Ker me tek sprošča, razbistri misli in umiri duha. 

Ker me to veseli, mi je fajn in v tem res uživam. 

Ker ni boljšega občutka, ko se po petih, desetih ali štiridesetih pretečenih kilometrih vrnem domov, sezujem superge in vem, da sem naredila nekaj zase, za svoje zadovoljstvo, za svojo srečo in ne nazadnje tudi za svojo družino. Saj ... če je mati zadovoljna, so vsi zadovoljni, a ne? 

Ker je nekaj najboljšega, ko se po teku postaviš pod tuš in se "do kraja" oblivaš s toplo vodo. In ne nazadnje, ker to počnem zase.

Pravijo, da je prvi najtežji in da ga ne pozabiš nikoli. In res, prvega teka ne bom pozabila nikoli. Obula sem superge, ne vem več kaj sem oblekla, a točno se spomnim, da sem po dveh kilometrih teka in hoje (hoje in teka) bila prepričana, da ni hujšega športa na svetu kot je tek. 

Ugotovila sem, da to nikakor ni aktivnost zame.

Pa sem nadaljevala. Vedela sem, da moram nadaljevati, da moram vztrajati, da mora miganje postati del mojega življenja, da moram pri nekaj več kot 35 letih pričeti skrbeti tudi za svoje zdravje, ...

In je šlo.  Počasi, včasih zelo počasi, a vztrajno. Dvakrat na teden, trikrat na teden, petkrat na teden, ... do maratona. Gnala me je zgolj trma in me še žene.

Danes mi ni žal. Brez teka, kolesarjenja in miganja si življenja več ne znam prestavljati. 

In tako je prav. Morda kdaj pretiravam, a to potrebujem. Miganje me sprosti in v tem uživam. Je že res, da moram večkrat prebroditi krizo, utrujenost in lenobo, a moje telo potrebuje svež zrak, oko potrebuje pogled na drevesa in rožice, uho je srečno ko posluša petje ptičkov in žuborenje potokov, možgani se umirijo v objemu narave, telo pa je za vso gibanje še kako hvaležno.

Gibanje je zdravje. In za takšno zdravje NI potrebno veliko časa, potrebna je le vztrajnost. Že hoja v trgovino in nazaj, je lahko del dnevnega miganja. In ne glede na starost, kilograme, TER postavo - telo nas bo nagradilo z boljšim počutjem, zdravjem in dodatno energijo.

Zato ... migajte, migajte, migajte  in bodite aktivni!