TIK PRED NEVIHTO

Kakšen lep popoldan se je kazal, ko sem se preoblačila v svojo tekaško opravo. Tanke tekaške hlače in lahko majčko. Končno brez vseh teh težkih in debelih zimskih cot. Pot me je odpeljala mimo Pekrske gorce in ob vznožju Pohorja v prelepo dolinico, ki vodi proti Meranovem.

Obdana z vinogradi tako z leve kot z desne sem tekla proti soncu, ki je tako prijetno grelo.

A glej ga zlomka. Kaj hitro se je sonček skril in prekrili so ga grdi črni oblaki. Ujela sem torej poslednji trenutek in pobegnila pred nevihto.