Čeprav ob šestih zjutraj, ko sem stopila skozi vrata dan še ni vstal, je bila zunaj prava zimska pravljica. In ni mi žal, da sem jo dokumentirala. Ob šestih zvečer, ko sem se vrnila, ni bilo o pravljice ne duha ne sluha. Sneg je med tem časom takorekoč izginil.
Ni komentarjev:
Objavite komentar