petek, 03. julij 2015

KRATKE KOLESARSKE POČITNICE - zadnji dan

Tako, delovni teden se počasi izteka in iztekle so se tudi najine kratke počitnice v Italijansko - Švicarskih Alpah.

Po treh dneh intenzivnega kolesarjenja moram priznati, da sva bila kar precej utrujena. A zakaj sta se tako gnala, si verjetno mnogi mislite? Zakaj? Zato, ker sva imela na voljo le 3 polne kolesarske dneve in sva pač v tem kratkem času hotela videti čim več. In res sva videla, ogromno.

Na predvečer zadnjega dne, sva se sprehodila po najinem začasnem bivališču - majhni vasici Lovero, ki v bistvu razen ene gostilne, trgovine, občine, pošte in ambulante ne premore kaj dosti več. A hiše in okolica so porihtane v nulo. Vse je čisto, vsak košček zemlje je obdelan, sprehajalne in kolesarske poti so označene s tablami, ... skratka, prijeten kraj za kratko bivanje.














Zadnji dan sva se po zajtrku usedla v avto in se po lokalnih cestah in gorskih prelazih odpeljala domov.












Print Friendly and PDF

četrtek, 02. julij 2015

KRATKE KOLESARSKE POČITNICE - 3. dan

Za zadnji kolesarsko obarvani dan, nama je ostala runda, ki se je na začetku slišala kot nekoliko bolj enostavna, a se je na koncu izkazalo, da ni bila nič kaj lažja od prejšnjih dveh. Zaradi utrujenosti, ki je že fajn tolkla iz nog, bi celo rekla, da je bila najtežja.

Pred deveto uro sva se s svojimi jeklenimi lepotci spustila najprej do mesta Tirano (450 m), nato pa nadaljevala pot po Švicarski strani na Bernino (2330 m). Ker je to glavna cesta, ki vodi v mondeni Sankt Moritz, je bila vožnja na prelaz Bernina, kakor da bi se vozil po avtocesti. 

Iz Bernine sva se spustila cca. 300 m nižje in po ozki in slikoviti dolini prispela do prelaza Forcolo (2315 m), od koder naju je pot ponovno peljala po strmem spustu v prelepo vasico Livigno, ki je znana po smučiščih in po tem, da je to brezcarinsko oziroma duty-free območje.

v Livignu sva se okrepčala in nadaljevala pot proti prelazu Eira (2208 m), nato pa še enkrat po hribu navzdol in ponovno navzgor proti zadnjemu prelazu Passo Foscagna (2291 m).

Kar precej utrujena, sva se oblekla in z veseljem spustila v cca. 1000 m nižji Bormio, kjer sva si zasluženo privoščila kapučino in kroasan, ter nato odkolesarila še 30 km do najinega začasnega doma.





































Print Friendly and PDF