četrtek, 20. november 2014

ISTANBUL MARATON ODLIČNO USPEL

Letos sva si za zadnji cilj v sezoni zadala maraton v Istnbulu. Malo sva res bila skeptična, saj se maraton odvija šele sredi novembra, a letos se resnično nisva imela nad čem pritoževati. Vreme je več kot odlično služilo prav do zadnjega dne. In tudi na dan maratona nam je postreglo s prijetnimi oblačnimi 12-14 stopinjami in v drugi polovici proge celo z rahlim dežjem. 

Tekla sem dosti, a s takšno lahkoto, da se pravzaprav sploh nisem zavedala, da so se tedenski kilometri kar seštevali in seštevali. Vsakih par dni sem srečala kakšnega znanca ali prijatelja, ki se mi je veselo nasmehnil in rekel: "Ej, včeraj pa sem te videl kako tečeš!"
Hja, če me letos niste videli na cesti ali pa kakšni stranski poti na relaciji Ruše - Maribor, potem mislim, da me dolgo več ne boste, ali pa vsaj do drugega leta ne.

V Istanbul sva prispela šele zvečer - dan pred maratonom, odložila torbe v hotelu, se odžejala z njihovim pivom - Efez, pripravila stvari za naslednje jutro, ter se odpravila spat.

Ob šestih zjutraj naju je v hladilniku čakal zajtrk. Pojedla sva vsak svoj kos kruha, popila čaj in vodo, ter se odpravila k Modri mošeji, od koder so avtobusi prevažali tekače iz centra mesta na štart. Istanbul maraton je edini maraton, kjer lahko tečete iz ene celine na drugo. In sicer: start je na azijski strani - pred mostom, ki pelje preko Bosporskega zaliva, medtem ko je cilj v samem jedru starega mesta - to je pred Modro mošejo na Sultanahmed trgu.

Po podatkih organizatorja nas je na vseh tekih startalo približno 19.000. Ob 9.00 se je začelo zares. Stekli smo preko mosta in se pognali v približno 3 km dolg klanec, ki se je nato v manj kot enem kilometru prevesil v strm spust. Nato se je proga izravnala do približno 18-tega kilometra, ko me je, moram priznati, prijetno presenetil še en klanec, ki se je vlekel in vlekel. Stekli smo čez mesto in se ob morju obrnili proti letališču, kjer nas je široka avenija vodila najprej v smeri vetra, nato smo se obrnili in se s kar močnim vetrom v prsi po spolzkem asfaltu, ki ga je povzročilo rahlo rošenje, prebili do 40-tega kilometra. Tam smo se ponovno obrnili v tretji klanec in se s poslednjimi močmi zagrizli v strmino. 

Maratonska proga v Istanbulu ni lahka, po vrhu vsega pa je še vsaj 300 m daljša, kar pri nekem zmernem tempu nanese skoraj minuto in pol dodatnega teka. 

Skratka, tek mi je odlično uspel. Načrtovala sem sicer nekoliko boljši rezultat, a pri tej progi sem z odtečenimi 3:17:06, 16. mestom v absolutno in 3. v kategoriji več kot zadovoljna!!!!

JEEEEE!


































Print Friendly and PDF

petek, 14. november 2014

KRUH S CHIA SEMENI

Največkrat pečem nmešane kruhe iz polnozrnate, ržene ali pa ajdove moke z dodatki raznih semen, orehov ali pa ovsenih kosmičev. Tokrat pa sem se odločila, da spečem navaden beli kruh, a mi roke vseeno niso dale miru - dodala sem chia semena.

KRUH S CHIA SEMENI

Sestavine:

  • 700 g gladke bele moke
  • 1 kocka svežega kvasa
  • 1 žlička sladkorja
  • kozarec vroče vode
  • 1 žlička soli
  • 1 žlica olivnega olja
  • cca. 3 dcl vroče vode
  • pest chia semen


Chia semena sem namočila v vroči vodi in počakala kakšnih 20 minut, da so se nekoliko napila. Semena so stvorila okrog sebe nakakakšen želatinasti ovoj, tako da sem dobila dokaj želatinasto zmes.

Moko sem presejala v skledo, vanjo naredila jamico in noter nadrobila kvas. Posula sem ga s sladkorjem in jamico do vrha zalila z vročo vodo. Ko je kvasec narastel, sem dodala sol, olje, preostalo vodo in semena, ter zgnetla testo.
Prekrila sem ga s kuhinjsko krpo in ga pustila cca. 1 uro, da vzhaja. 
Nato sem testo ponovno preglnetla, oblikovala štruco, ter jo položila na pekač. Pokrila sem jo s kuhinjsko krpo, vklopila pečico in počakala, da se le-ta segreje na 250 stopinj. Nato sem kruh 3-4 krat zarezala in pekač potisnila v pečico. 
Prvih 15 minut, sem kruh pekla na najvišji temperaturi, nato pa sem jo zmanjšala na 200 stopinj, počakala še cca. 30 minut in domači kruhek je prijetno zadišal iz pečice. 

Kruh sem položila na rešetko, počakala, da se ohladi in ga pospravila v vrečko. Zjutraj smo si privoščili vsak svojo rezino domačega kruha.







Print Friendly and PDF

četrtek, 13. november 2014

BABE POSLUŠAJO SVOJE TELO

Navadno smo pozorni na svojo zunanjost in značilno je, da opazimo, kateri del telesa nas onesrečuje vendar bi bilo prav, da se s staranjem ne bi tako dobro razumeli zgolj s površino svojega telesa, kajti če mu ne bomo prisluhnili in bili pozorni na njegove potrebe in užitke, bo to vozilo, ki naj bi gladko teklo v dolgo in udobno življenje, omejevalo naše delovanje in spreminjanje. Poleg tega nas telo, če mu prisluhnemo, pogosto uči, naj bomo pozorni na nekaj pomembnega, kar bi sicer utegnili spregledati ali zanemariti.

Baba spozna, da izpolnjevanje želja telesa in psihe prinaša občutek ugodja - ko si na primer ženska, ki rada pleše, vzame čas za ples. Če v njem uživa, se sprostijo endorfini in stopnjujejo užitek ali zmanjšajo bolečine. Plesne ure, redna masaža, domače živali so na dosegu rok. Nekatera telesa hrepenijo po dotiku sonca Druga želijo občutiti veter v svežem gorskem zraku. Nekaterim dajejo zagon potovanja ali kilometrski sprehodi. Baba posluša svoje telo kot podaljšek psihe. Ko se telo in psiha strinjata v tem kaj je pomembno ali kaj si želita, se podobe, čustva in spomini prepletajo s telesnimi občutki in dejavnostmi. Psiha in telo sta kot eno. 

Mnoge babe se naučijo poslušati svoje telo, tako kot se nekateri ljudje uglasijo z vibracijami in zvoki svojega avtomobila in zaznajo, kdaj se kaj pokvari in mogoče potrebuje zdravljenje. Gre za to, da se potrudite in ste pozorni, kar mnoge babe naredijo šele tedaj, ko je kaj narobe. Nekaterim poslušanje pride v meso in kri.

Telo pogosto izraža naše občutke in če če čustvom ne dovolimo vznikniti na površje, se lahko pojavijo kot bolečina ali telesni simptom. Neprelite solze žalosti, odziv ob obletnici - telo se spominja čustveno nabitih datumov, ko jih um že pozabi, zatrta jeza, zamera, sovražnost, tudi napetost zaradi strahu in tesnobe se lahko pojavijo kot motnje, kot so astmatično kihanje, motena prebava, nespečnost ali izpuščaji. Baba prisluškuje pritanjenim sporočilom med občutki in telesom. Ko se pojavi znan telesni simptom, jo spodbudi k iskanju notranjega odgovora na: Kaj je narobe?

Baba je pozorna tudi na telesne zaznave - posluša ko ji telo govori o ljudeh in okoliščinah. Koga privabljate v svojo telesno bližino? Od koga se odmaknete za korak, ko se vam približa? Kurja polt, stisnjene čeljustne mišice, zardevanje, občutek, da so se vam naježili lasje, so posebno pomembna sporočila. Kadarkoli se pojavijo vam telo nekaj govori.

Nekatere babe pripisujejo pomembnost zunanjemu videzu, druge pa ne. Pomembno je, da občutek vrednosti, ki jo imajo kot ženska in človek, ni odvisen od zunanje podobe. Ljudje smo  privlačni zaradi stvari, kot so zdrav sij, ki odseva čilost in dobro zdravje, iskra v očesu, pristen nasmešek in spontan smeh, ne glede na starost. Kakorkoli babe, ki bi bile rade videti tako mlade, kakor se počutijo, bodo poskrbele za svoje gube in ohlapnosti, medtem ko jih imajo druge rade, obenem s sivečimi ali belimi lasmi in videzom babice ali moderne starke.








Print Friendly and PDF

sreda, 12. november 2014

LAHKA HRANA

Martinovo je mimo, kar pomeni, da smo se v teh dneh do dobra najedli in napili, sedaj pa je čas, da telo nekoliko spočijemo in očistimo. V ta namen je kot naročena tale pisana solata z rdečo lečo.

PISANA SOLATA Z LEČO

Sestavine:

  • zelena solata
  • por
  • rdeča leča
  • rdeča paprika
  • čajota
  • feta sir


Zeleno solato očistim, narežem in operem. Prav tako storim z rdečo papriko in porom. Lečo skuham, ter kuhano prelijem s hladno vodo, da se nekoliko ohladi. Bučo olupim in naribam, sir pa narežem na kocke.

Solato solim, prelijem z bučnim oljem in kisom in zmešam. Zraven postrežem domači kruh s čia semeni. 

NJAMI!









Print Friendly and PDF

torek, 11. november 2014

SLADICA NA MARTINOVO

Ob 11-tih in 11 minut nastopi Martinovo. Mnogo se boste poveselili, mnogi bomo imeli navaden dan, če pa imate čas pa lahko svoje najbližje presenetite s tole odlično jesensko sladico.

ČOKOLADNA HRUŠKOVA TORTA

Sestavine:

  • 100 g kokosovega masla
  • 150 g sladkorja
  • 4 jajca
  • 100 g temne čokolade
  • 80 g polnozrnate moke
  • 60 g mletih mandeljev
  • 25 g kakava v prahu
  • 1/2 pecilnega praška
  • ščepec soli
  • 600 g čvrstih hrušk


Hruške sem umila, jih po dolžini narezala na polovico, ter jim odstranila koščice in peclje. Narezala sem jih na krhlje.



V kozico sem nalila 3 skodelice vode, dodala polovico količine sladkorja in hruške. Počakala sem da je zmes zavrela, ter vse skupaj kuhala cca. 20 minut. Hruške morajo biti v celoti prekrite z vodo.

Čokolado sem nalomila na manjše kose in jo stopila v mikrovalovni pečici. Prav tako sem raztopila kokosovo maslo.

Pečico sem vklopila na 180 stopinj in z maščobo namazala pekač in ga potresla z moko.

Penasto sem umešala maslo in preostali sladkor, ter dodala jajca. Zmiksani zmesi sem dodala še stopljeno čokolado in ponovno premešala. Nato sem dodala vse suhe sestavine, ter mešala tako dolgo, da so se sestavine fino združile.

Testo sem vlila v namaščen model, po vrhu pa razporedila krhlje hrušk. Sladico sem pekla cca 45 minut. Nato sem jo nekoliko ohladila in postregla.













Kdor pa želi, lahko torti doda sladko smetano in vanilijev sladoled.
Print Friendly and PDF