SREČNO 2018

VESEL BOŽIČ

PRED OSMIMI LETI ...

Pred osmimi leti točno na današnji dan sem zapisala - prepisala tole:

Nov človek postaneš,
če strmiš nad svetlobo vsakega jutra;
če si srečen,
da tvoje oči vidijo,
tvoje roke čutijo,
in da tvoje noge lahko tečejo;
če poješ od veselja,
ker tvoje srce bije.
(Phil Bosmans)

Verz še vedno velja in če bi bilo potrebno, bi ga zapisala še enkrat, dvakrat, trikrat, .... mnogokrat.

Hja, osem let je, odkar redno beležim utrinke svojega življenja. Neke hude statistike ne bom ugotavljala, ker pravzaprav sploh ni pomembna. Vem le, da to rada počnem, da si sicer nisem mislila, da bom vztrajala polnih osem let in da bom to počela še nekaj časa.

Mnogi ste mnenja, da je moj blog brez vsebin in vodilne niti, a takšna sem. Rada živim življenje v sliki, nekoliko manj v besedi, rada si kakšno stvar pribeležim, predvsem pa rada kuham, tečem, kolesarim, pletem in ustvarjam lepe stvari. In seveda, to vse tudi pokažem.

Ker pa takšna vztrajnost le ni od muh, bomo se ob tej priložnosti malce posladkali z vedno odlično sadno torto. PRIVOŠČITE SI JO TUDI VI!

TORTA BREZ MOKE Z GOZDNIMI SADEŽI

Sestavine za biskvit:

• 4 jajca
• 4 žlice sladkorja v prahu
• 4 dobre žlice meltih orehov
• 3 žlice temnega kakava v prahu
• 1 žlica gustina za peko

Sestavine za sadno plast:

• 500 g gozdnih sadežev

Sestavine za kremo:

• 500 g mascarpone sira
• 250 g sladke smetane za stepanje
• 200 g temne čokolade
• 2 žlice soka gozdnih sadežev

Sestavine za dekoracijo:

• sveža meta
• mleti orehi
• gozdni sadeži

Rumenjake in sladkor stepem v gosto kremo. Beljake stepem v sneg. Nato masi dodam orehe, kakav, gustin in 1/2 beljakovega snega, ter sestavine na najmanjši hitrosti počasi umešam. Maso vlijem v namaščen okrogel pekač za torte premera cca. 25 cm in pečem biskvit cca. 25 minut na 180-tih stopinjah.

Medtem ko se biskvit peče in nato hladi pripravim kremo. Stepem smetano in nad paro raztopim čokolado, ter ju dodam mascarpone siru. Prilijem tudi sok gozdnih sadežev.

Ko je biskvit ohlajen, ga postavim na lep krožnik, namestim obod pekača, ga prelijem s sadnim sokom in na njega enakomerno razporedim sadje. Dve veliko žlici pustim za dekoracijo. Preko enakomerno razporedim mascarpone kremo in torto čez noč postavim v hladilnik. Naslednji dan odstranim obod in jo dekoriram s sadjem, orehi in metinimi listi.

ENA CVETOČA

Pred prvomajskimi prazniki je cvetje okrog hiše takooo lepo cvetelo, da sem v roke vzela fotoaparat in cvetočo pomlad ujela v objektiv. Saj nisem vedela, da čez par dni vsega tega več ne bo. Hja, zmrzal je naredila svoje in cvetovi so odpadli. Moram pa priznati, da na vrtu ni neke večje škode, edino hortenzije so pomrznile.

RAWR ČOKOLADA S KARAKTERJEM

Kmalu po novem letu je v moj e-nabiralnik priletelo vprašanje ali bi želela preizkusiti RAWR organsko čokolado in o njej podati pisno mnenje. Seveda se povabilu nisem mogla odpovedati in z veseljem sem sprejela ponudbo. Naj se še tako ognemo sladkarijam in pazimo pri vnosu sladkorja, čokolada je čokolada in dobri čokoladi se ni možno upreti.

V povabilu na preizkušnjo sem imela možnost izbrati dva okusa, a sem to izbiro prepustila Andražu iz podjetja RAWR. 

Po nekaj dneh sem prejela naslednja dva okusa:

• Organsko čokolado 68%
• Organsko čokolado z Okusom Pomaranče

RAWR so angleške, veganske, presne, brezglutenske in 100 procentno organske čokolade, z okusom pomaranče, mentola, vanilije in goji jagod, lucume, temne čokolade in organske 68 procentne čokolade. 

Najdete jih v spletni trgovini MOJAČOKOLADA.SI pod zavihkom ZDRAVE ČOKOLADE.

Čokolade RAWR so izdelane po načelih in standardih pravične trgovine, kar dokazujejo s certifikatom Fairtrade label, ki jo podeljuje Mednarodna organizacija za označevanje izdelkov pravične trgovine.


Kaj sem pričakovala od čokolad?
V bistvu nič oziroma zelo malo, saj organskih in presnih čokolad ne poznam, vem pa, da so presne jedi lahko zelo specifičnega in mnogokrat povsem nevšečnega okusa.

Najprej smo se lotili navadne 68 procentne čokolade. Ker kot športniki uživamo v glavnem temne čokolade z odstotkom kakava večjim od 60 procentov, sem pričakovala grenak okus, ki mi bo ostal v ustij še ves dan. A neeee! Čokolada se je v ustih kar stopila, njen okus pa je bil prijeten, nežen in zelo všečen. Vsem doma je bila všeč in ugotovili smo, da bi z lahkoto pojedli vsak svojo tablico, ne pa vsak svojih par koščkov.

Čez par dni smo se lotili še čokolade z okusom pomaranče. Pričakovala sem okus čokolade z koščki pomaranč, ki se mi bodo "valjali" po ustih in med zobmi. Toda dobila sem prijeten, mehak okus, obogaten s pomarančno noto. V čokoladi ni koščkov pomaranče, saj je med sestavinami navedeno pomarančno olje, ki v pravi meri obogati čokoladni okus.


Skratka. Nad presnimi čokoladicami sem pozitivno presenečena in z lahkoto  bi se lahko lotila tudi preostalih okusov in se pregrešila večkrat, kot bi si sama želela. Čokolade so dobre, zdrave, brez gluten in vsebujejo le organske sestavine kot so:

• kakavova masa
• kakavovo maslo
• kokosov sladkor
• lucumo
• rožiče
• vanilijo

POIZKUSITE, NE BO VAM ŽAL!

SREČNO NOVO LETO

BOŽIČNO VZDUŠJE

Bolj se december preveša v drugo polovico, večja postaja predbožična mrzlica. A vas je že zajela nakupovalna euforija? Upam da ne. Sama se v tem času v velikem loku poskušam izogibati nakupovalnim centrom, kar pa mi še kar dobro uspeva. Drobna darila v veliki meri pripravim sama, veliki del nakupov opravim preko spleta, za nekatere stvari poskrbim že novembra ali pa čez leto, nekaj malega pa seveda ostane za december.

Je pa lepo, ko se v tem času mesta in hiše spreminjajo v bleščeče in okrašene skulpture. Tudi druženje s prijateljicami ob kuhanem vinu prija. Pa kakšna šalčka toplega čaja na domačem kavču in okusni medenjaki.

Lepo pa je tudi, če se potrudimo in nekoliko okrasimo svoj ljubi domek. Pri nas so letos nastale doma narejene smrekice iz trtinih vej in venček iz brezovih šib.

IMEJMO SE RADI!

Ker je danes gregorjevo, se ne bom lotevala težkih tem, nič ne bom kuhala, ne bom tekla, le razvajala se bomo - hehehe, to so le sanje! Resnica je popolnoma drugačna. Zvečer bo skuhano kot vsaki dan, posoda bo pomita, pospravljeno bo in tudi tek si bom privoščil - brez njega pač ne gre.

Ta tiste, ki ne veste, pa:

Gregórjevo je praznik, povezan z zaljubljenci. Tega dne se po ljudskem izročilu, 12. marca, ptički ženijo.

Ko je veljal še stari julijanski koledar je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujejo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar pa se ne imenuje po svetniku Gregorju Velikemu (ki ga praznujemo 12. marca), ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

Na gregorjevo se ptički ženijo, to pa ni povsem točno, saj se ženijo tudi na vincencijevo 22. januarja, zato pravijo koroški Rožani “K šent Cenovem se tice ženijo”, na Gorenjskem pa, da imajo “ta dan ptiči ohcet”, ptički pa se ženijo tudi na Valentinovo 14. februarja. Na Slovenskem je najbolj veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan.

Sveti Gregor je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil cerkveno petje (gregorijanski koral). Upodabljajo ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba.

 

 

INTERVJU

Pri Đuboxu so me prijazno povabili, da odgovorim na nekaj zastavljenih vprašanj. Z veseljem sem se odzvala in nastali so tile odgovori.

Celoten intervju s prelepimi slikicami iz mojega bloga pa lahko preberete TUKAJ


1. Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Priznam, da sem se nekje v zreli dobi svojega življenja »zaštrikala« v svoje življenje in pristala razpeta zgolj med službo in gospodinjskimi opravili, življenje pa je spolzelo mimo. Takrat sem nekako zašla v svet blogerjev in med njimi odkrila tudi blog, ki mi je kar nekaj časa polnil vsakdanje baterije. To je blog pokojne Ruth – KDOR ZASEJE VRT, ZASEJE ŽIVLJENJE. Ona mi je dala toliko navdiha in toliko idej, da sem tudi sama pričela razmišljati o svojem blogu.

Istočasno sem pričela spoznavati tudi čare domače kuhinje in zdravega prehranjevanja, ter ugotovila, da o kuhanju pravzaprav sploh nimam pojma.

Pa sem si rekla: »Ok, draga moja. Od sedaj se bom v kuhinji potrudila, kuhala čim več sama in čim bolj domače, lotila se bom peke kruha, vzgajala bom kalčke, pila bom sadne in zelenjavne sokove in pekla domače sladice. Ampak, če bom vse to počela, bom to počela tako, da bo koristno za vse, meni pa bodo ostali zapisani recepti, v katere bom lahko pokukala kadar koli bom hotela. »

In tako se je rodil blog ENA LEVA, ENA DESNA.

A, zakaj sploh imeti blog?
Jaz ga imam zato, da vanj zabeležim zanimive misli, recepte, članke, pokažem svoje izdelke, si zapišem kaj se čez leto dogaja na domačem vrtu in objavim utrinke iz športnih prireditev.


2. Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Na svoj blog kliknem vsaj enkrat na dan, saj tudi skoraj vsaki dan nekaj malega zabeležim. Po zgodovini svojega bloga resnično redko kdaj brskam, razen kadar iščem kakšen recept, ki sem ga že objavila in ga v tistem trenutku potrebujem v kuhinji.
V bistvu pa se trudim in pri vseh temah, ki jih objavljam iščem nove recepte, nove vzorce, nove zanimivosti in s tem skrbim, da tudi sama ne zapadem v vsakodnevno monotonijo, ter vzpodbujam svojo kreativnost.

3. O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Jooooj, življenje je tako lepo, tako pestro in tako zanimivo in mene zanima toooliko stvari, …. A v svojem blogu sem se ujela nekje med kuhinjo, športom, vrtom in ročnimi spretnostmi. Rada pečem in to tudi opisujem. Obožujem tek in dobre rezultate in tudi o tem kdaj pa kdaj steče beseda. Na majhnem vrtičku ob hiši pridelamo tudi nekaj domače zelenjave in zanimivo je opazovati, kako skozi leto vrt spreminja svojo podobo. Ko pa se zvečer vsi posedejo k televiziji, jaz zaposlim svoje roke. Rada pletem, še raje pa izdelujem nakit iz perlic in to tudi pokažem v svojih objavah.

S tem, da se mi nebi dalo blogati nimam nekih večjih problemov. Večinoma ideje kar stojijo v vrsti in čakajo na svoje objave. Kadar pa pride dan, ko nastane v glavi praznina, seveda brez problemov objavo izpustim. Se ne silim in ne rinem z glavo skozi zid, ker nima smisla. Je pa res, da že nekaj časa ne objavljam ob vikendih. Skoraj striktno se tega držim, saj so to dnevi za oddih, za preživljanje časa brez računalnika in za uživanje v naravi.

4.Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Svoj blog sem pričela pisati »iz nule«. Nobenemu nisem povedala, da je nastal in nisem ga obešala na veliki zvon. Dobesedno predala sem ga blogerskemu svetu in opazovala kaj se bo z njim zgodilo. Moram priznati, da sem še danes, ko je blog star že pet in pol let navdušena, presenečena in zelo vesela, da ga dnevno obišče kar precejšnje število bralcev.

Ja, seveda komentarji so koristni. Dajo ti občutek, da te nekdo res spremlja, dajo ti novi zagon, te vzpodbudijo, mnogokrat dobiš tudi kakšen pameten nasvet, seveda pa se v komentarjih najdejo tudi kritična razmišljanja bralcev, ki pa so tudi vedno dobrodošla. Spletna debata se ob mojih zapisih običajno ne razvija.


5.O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

Rada prebiram predvsem bloge z malo teksta in mnogimi fotografijami. Ugajajo mi ustvarjalni in kuharski dnevniki, prebiram potovalne in fotografske bloge, pa tudi modne in dizajnerske, kjer najdem uporabne ideje o urejanju stanovanja in vrta.

6.Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Mislim, da ob svojem blogu ne bom več dosti zrastla, a nikoli ne reci nikoli, pustim se presenetiti. Moj blog je predvsem moj hobi in sprostitev. To so zapisi, ki nastajajo iz dneva v dan - spontano. O sanjskem blogu ne razmišljam. Pisala in objavljala bom dokler bom imela voljo in veselje do tega, ko pa bo blog postal obveza, bom ga opustila in ostal bo le lep spomin na pretekle čase.

7.Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Težko izberem le tri slovenske bloge, zato jih navajam pet, vi pa izberite tri:

Popotniški dnevni družine na potepu po svetu
Osebno in zasebno - Helena golenhofen
Življenje brez glutena
World throuhg Andrejas eyes
Manca Košir

In za konec – hvala Đuboxu za intevju. Super ste in upam, da bo Đubox nekoč res postal the Blog.

18-tka

...pa je malo zraslo v veliko.