Malo se bomo še pomudili pri savni, kajti ... to je res ena super zadeva.
Star finski pregovor pravi: "Ženska je najlepša ko pride iz savne." Savnanje poskrbi za globinsko čiščenje in obnavljanje kože, resnično lahko nadomesti obisk v lepotilnem salonu. A to še ni vse. Savna zmore veliko več, kajti prava lepota in mladostni videz prihajata od znotraj. Med potenjem v savni se poveča nastajanje hormonov sreče, pospeši se izločanje presnovnih odpadkov, zato koža postane spet rožnata, sprostitev pa pripomore, da se mimične gube in trde poteze obraza zgladijo. Videti boste kot prerojeni.
Vidnih sledov staranja ne morejo izbrisati niti hormonski pripravki niti različne kreme, losijoni ali toniki. A če jih združite z močjo narave, lahko spodbudijo naravno dano moč telesa v boju proti staranju. Savna je pri tem v veliko pomoč, saj pospešuje obnavljanje celil in krepi imunski sistem. In mimogrede spodbuja in uravnava še kožno presnovo.
Snovi kot sta holesterol in sečna kislina, so odpadni proizvodi naše presnove. Poleg tega, da se nalagajo v krvnih žilah, odločilno vplivajo tudi na predčasno staranje kože. Savnanje pomaga kožnim celicam, da se hitreje in v večji meri znebijo strupenih snovi in presnovnih odpadkov. Zato kolagneska vlakna, sestavljena iz aminokislinskih verig, ohranijo svoje želatinasto stanje ter ostanejo prožna in napeta.
Ne moremo se sicer leviti kot kače, z rednim obiskovanjem savne pa lahko bistveno pripomoremo k obnavljanj svoje kože. Ker se temperatura kože med savnanjem zviša za 10 stopinj, je koža močneje prekrvavljena, kožna presnova pa se od dva- do trikrat poveča. To pospeši nastajanje novih celic. Zaradi potenja zgornja rožena plast koe nabrekne in odmrle kožne celice se odluščijo. Zato se število celic v globlje ležečem zarodnem sloju kože poveča - nastaja nova, sveža koža.
Prosti radikali lahko s svojimi škodljivim delovanjem celice poškodujejo ali jih celo uničijo. Koža postane mlahava in siva. Zato prištevamo proste radikale med najhujše sovražnike lepote. Za poživitev kože med obdobjem ohlajanja svoje razgreto telo poškropimo z ledeno mrzlo vodo. S tem spodbudimo nastajanje interferonov v krvi, ki so naravni lovilci prostih radikalov.
visoke temperature, kakršne vladajo v savni, delujejo kot razkužilo. Uničujejo namreč škodljive kužne klice, hkrati pa spodbujajo delovanje naravnih celic ubijalk, ki uničujejo različne bolezenske povzročitelje v koži. savna poleg tega preprečuje alergične odzive kože.
Znanstveniki in športni zdravniki so si ednini, da savnanje posredno prispeva k povečanj zmogljivosti. Pri tem ne gre za krepitev mišic, temveč za sposobnost obnavljanja telesa. In prav ta je v savni zelo visoka! Vrhunski športniki ugotavljajo, da redno obiskovanje savne povečuje možnosti za športni uspeh. to velja tudi za ljubiteljske športnike. Kdor hoče ohraniti telesno pripravljenost, hodi v savno!
Savna povečuje telesno zmogljivost. to med drugim merimo tudi po stopnji vzdržljivosti. V spremenljivih podnebnih in zemljepisnih razmerah zmogljivost pri vsakem človeku pade. To je opazno predvsem pri športni dejavnosti na primer v izjemnih višinah, na območjih z visoko zračno vlažnostjo ali pri izjemnih temperaturah. V savni se predvsem izboljša dihalna kapaciteta, kar koristi vzdržljivosti in s tem tudi telesni zmogljivosti.
Če deset minut dihamo tako hitro, tako globoko in tako močno kakor zmoremo, dobimo vrednost svoje dihalne kapacitete. Če je ta dovolj visoka, lahko pljuča vsrkajo dovolj kisika ter v zadostni meri oskrbijo mišice z njim. Če redno obiskujemo savno, povečamo svojo dihalno kapaciteto. dihalne mišice se sprostijo, sapnice pa se razširijo za 15 odstotkov. to je najboljši pogoj za uspešno izvajanje vzdržljivostnih športov, kot so kolesarjenje, plavanje ali tek. Poleg tega se hkrati poveča tudi izgorevanje maščob.
Pri naporni vzdržljivostni vadbi ali nenadni telesni obremenitvi je treba mobilizirati vse zaloge energije. Zaradi tega lahko v mišicah nastane pomanjkanje kisika. Posledica tega so utrujenost, neprijetni mišični krči ali bolečine v mišicah.
Med potenjem v savni se mlečne kisline razgradijo in prek ledvic izločijo. S tem ko se odpadni presnovki izplavijo, se poti za oskrbo s kisikom spet sprostijo. In med počitkom po savnanju se drobne razpoke v mišičnih vlakencih lahko zacelijo.
Redno obiskovanje savne je oaza sprostitve in počitka predvsem za športnike, katerih vezi, kite in sklepi so zaradi dolgotrajne vadbe podvrženi močnim obremenitvam. Savna je pravi vrelec zdravja zlasti pri zvinih in udarninah ter pri pretegnjenih mišicah.
Osnovno pravilo je: najprej šport, nato savna! Če bomo med počivanjem po savnanju utrujeni, najbrž ne bomo več imeli želje po športnem udejstvovanju. Poleg tega izmenični vroči in mrzli dražljaji obremenijo krvni obtok in športne dejavnosti telesu zdaj ne bi dele najbolje. Priporočljivo je tudi, da si po športni vadbi vzamemo dovolj časa ter počakamo, da se srčni utrip, frekvenca dihanja in krvni obtok spet normalizirajo. Šele nato stopimo v savno!
Bistvenega pomena je pripraviti se na sam odhod in si za savnanje vzeti dovolj časa. S seboj je priporočljivo vzeti: kopalni plašč, dve brisači, pribor za osebno higieno in obuvalo. V savni je izredno pomembno pravilno obnašanje, saj v njej običajno nismo sami. Prilagoditi se je potrebno okolici, bodimo mirni, tihi in se glasno ne pogovarjajmo. V savno vedno stopimo tiho in hitro, da po nepotrebnem ne hladimo prostor z ogretim zrakom. Ves čas skrbimo za ustrezno higieno s tuširanjem. Pijmo dovolj vode ali nesladkane čaje. Predvsem pa s savnanjem nikoli ne pretiravajmo.
Kako se pravilno savnamo v finski savni?
- preden vstopimo v prostor za svano, se oprhamo in dobro obrišemo
- v savni smo brez kopalnih oblek in tudi na glavi nimamo ničesar
- v savno stopimo hitro in tiho
- na izbrano mesto si položimo rjuho ali brisačo, tako preprečimo neposreden stik kože
- vročina na zgornjih klopeh je višja; izkušeni se lahko najprej usedete zgoraj in se po prvem izbruhu potu preselite na spodnjo klop. Manj izkušeni pa začnite in ostanite na spodnji oziroma srednji klopi
- najbolj se sprostimo leže, če pa to ni mogoče, noge dvignemo do višine klopi na kateri sedimo
- po približno 10-tih minutah lahko kamne polijemo z vodo in eteričnim oljem. Nastala para dodatno poživi kožo, živce in dihala
- v savni ostanimo tako dolgo, dokler se dobro počutimo. Zlasti začetniki ne pretiravajte
- zadnji dve minuti sedite vzravnano na spodnji ali srednji klopi. S tem preprečimo vrtoglavico, ko vstanemo in odidemo iz savne
- po savni takoj odidimo v prostor s svežim zrakom, globoko dihajmo in hodimo naokrog. Prostor zapustimo preden nas zazebe
- po telesu se polijmo z mrzlo vodo, lahko se poškropimo s cevjo ali gremo pod mrzlo prho
- po prvem postopku ohlajanja sedimo in pomočimo podplate v toplo vodo ali se sprostimo v bazenu. Nekateri postopek prhanja z mrzlo vodo ali odhod v ledeno mrzlo kad ponavljajo tako dolgo, da se koža preneha potiti
- nazadnje se dobro obrišemo in nekaj časa ležimo v prostoru za počitek. Izmenično ogrevanje in ohlajanje lahko po želji še ponovimo
Kako se pravilno savnamo v turški savni?
- po začetnem prhanju in dobro obrisanem telesu vstopimo v prostor s paro, kjer ostanimo 10 do 15 minut ali več
- v savni smo brez kopalnih oblek in tudi na glavi nimamo ničesar
- rjuho oz. brisačo pustimo v predprostoru, v prostor s paro pa stopimo tihi in hitro
- preden sedemo na izbrano mesto si ga na hitro poškropimo
- najbolj se sprostimo leže. Če pa to ni mogoče, noge dvignemo do višine klopi na kateri sedimo
- zadnji dve minuti sedite vzravnano na spodnji ali srednji klopi. S tem preprečimo vrtoglavico, ko vstanemo in odidemo iz savne
- po savni takoj odidimo v prostor s svežim zrakom, globoko dihajmo in hodimo naokrog. Prostor zapustimo preden nas zazebe
- potem se po telesu polijmo z mrzlo vodo, lahko se poškropimo s cevjo ali gremo pod mrzlo prho
- po prvem postopku ohlajanja sedimo in pomočimo podplate v toplo vodo ali se sprostimo v bazenu. Nekateri postopek prhanja z mrzlo vodo ali odhod v ledeno mrzlo kad ponavljajo tako dolgo, da se koža preneha potiti
- nazadnje se dobro obrišemo in nekaj časa ležimo v prostoru za počitek. Izmenično ogrevanje in ohlajanje lahko po želji še ponovimo
Po savnanju se tako kot pred njim dobro oprhamo in sfrotiramo. Po potrebi uporabimo tudi ustrezno kremo za telo, zlasti za obraz. Po savnanju se priporoča počitek vsaj 20 do 25 minut. sicer pa je savnanje postopek, ki se ga je treba naučiti, ki ga je treba vzdrževati in postopno stopnjevati. Uporabljati ga je potrebno pogosteje. Odhod v savno enkrat ali dvakrat na leto samo zato, da gremo v savno, je morda nekomu prijetno, nima pa nobenega posebnega učinka na naše zdravje.
Že davno nazaj so ljudje cenili koristne učinke potenja. Tudi danes medicina potrjuje, da je znojenje zdravo. Vsakokrat, ko se telo segreje, se aktivira več kot tri milijone žlez znojnic, ki pri odrasli osebi izločijo od 5 do 60 g znoja. skupaj z znojem se izločijo tudi nekatere pomembne substance, kot so elektroliti (zlasti natrij in kalij), mlečna in urinska kislina. Pri boleznih srca in ožilja izločanje znoja pripomore k temu, da se čezmerna količina natrija normalizira. S potenjem izgubljene elektrolite pa lahko nadoknadimo s svežim sadjem in primernimi napitki.
Mlečna kislina je vsekako glavni sovražnik telesne dejavnosti. Mišični strup, kakor ga včasih imenujejo strokovnjaki, povzroča telesno napetost in bolezni. Njeno izločanje preko znoja omogoča sproščanje mišic.
Urinska kislina zastruplja ledvice in povzroča obolenja. Kadar je organizem izpostavljen povišani temperaturi in vlažnosti zraka, se ta pospešeno izloča in varuje telo pred nastankom bolezni izločil.
Znojenje pri povišani telesni temperaturi bodisi suhi, bodisi s povišano relativno vlažnostjo, torej blagodejno vpliva na organizem. Pospešuje izmenjavo snovi, hkrati pa tudi na različne načine izboljšuje splošno zdravstveno stanje in počutje.
POZITIVNI UČINKI SAVNANJA
- zaradi širjenja krvnih žil kri bolje oskrbi organizem in tkiva s hrani in kisikom
- skozi kožo, pljuča in ledvice se pospeši izločanje škodljivih in odpadnih snovi iz telesa
- izboljšuje se delovanje limfnega sistema, kar ugodno vpliva tudi na zmanjševanje in odpravo celulita
- visoka vlažnost pospeši čiščenje bronhialnih in zamašenih dihalnih poti zato se parna kopel priporoča ljudem z bronhialno astmo in pogostimi prehladi
- povečuje tudi število belih krvnih teles, kar izboljšuje imunski sistem organizma
- poživlja delovanje srca in ožilja
- parna kopel zmanjšuje arterijski krvni pritisk
- blagodejno deluje na živčni sistem
- zmanjšuje splošno fizično in psihično napetost
- izboljšuje sposobnost koncentracije, lajša strahove in izboljšuje spanec
- čisti kožo, ki hkrati postaja tudi prožnejša, svetlejša in dobi zdrav rožnat sijaj
- zlasti parna kopel zmanjšuje akne in podobne nečistoče na obrazu in telesu
Glavna razlika med turško in finsko savno je v temperaturi in relativni vlažnosti.
Pri finski savni je temperatura približno med 70 in 100 stopinjami in vlažnost od 15 - 25%. Vlažnost se doseže s polivanjem razgretih kamnov v savna peči. V suhi vročini finske savne se močno potimo n tako odlično krepimo krvni obtok in ožilje, se dobro sprostimo in izboljšujemo telesno kondicijo. Med suhe oziroma finske savne štejemo tudi savno s kristali in infrardečo savno.
Za slednjo je značilna nekoliko nižja povprečna temperatura od 30 - 50 stopinj Celzija, vlažnost zraka pa se lahko povzpne tudi do 50%. Veliko se uporablja v zdravstvene namene v zdraviliščih in bolnišnicah. Prostor se ogreva z infrardečo toploto, ki v primerjavi s klasično savno pospeši izločanje strupov tudi do trikrat.
Za dodatno sprostitev lahko poskrbimo tudi z različnimi barvami. Tako rdeča deluje notranje poživljajoče, vpliva na ogrevanje krvi, aktivira srce in krvni obtok, poudari poživitev in plodnost, vzpodbuja pa tudi prebavo. Rumena barva, simbol sonca, zmanjšuje napetost, poraja upe, vpliva na delovanje sluznic in žlez, povzroča toplo, prijetno in razvedrilno občutje, na kožo deluje zdravilno in čistilno, izravnava tudi želodčne in ledvične težave. Zelena barva, barva narave, pomirja živce. Poživi oči in posreduje občutek miru in oddiha. Pozitivno vpliva na obolenja dihal in otekline. Povečuje samozavest in krepi pozitivno razpoloženje. Modra barva pa deluje na telo sprostitveno, sproža razmišljanje, motivacijo in resnobnost, znižuje temperaturo, blaži vnetja in izravnava energijo v telesu.
Turška savna pa je pravzaprav parna kopel in je ena izmed dveh različic (druga je rimsko-irsko-ruska), kjer je običajno razlika le v prostoru za dodatno ogrevanje telesa. Toplota zraka je v turški savni običajno od 40 do 50 stopinj, vlažnost zraka pa se povzpne tudi do 100%. V parni kopeli se na koži nabere tanka vlažna prevleka, ki dobro preprečuje izhlapevanje telesne vlage, kar odlično krepi obtok in ožilje, ima veliko vlogo pri čiščenju telesa, izjemen sprostitveni učinek in izboljšuje telesno kondicijo. Turška savna je bolj primerna zlasti za osebe, ki imajo težave z dihali, čeprav je priporočljivo, da se pred prvim obiskom savne posvetujejo z zdravnikom.
Ker je danes materinski dan - mednarodni praznik, ob katerem izražamo pozornost in zahvalo vsem ženskam v vlogi matere, ne čakajte in si namenite pozornost same sebi. Droben trenutek, pogovor s prijateljico, popoldansko športno urico, ...., ali pa se odpravite v savno.
Savnanje razen poživitvenega učinka na izločanje strupenih snovi iz organizma vpliva tudi na zmanjšanje živčne napetosti in povečanje obrambne sposobnosti organizma. Čeprav besedo savna povezujemo z znojenjem in ni starejša od 200 let, dobiva v deželah širom sveta vse več privržencev, ki tod najdejo počitek in mir v popolnoma naravnem odnosu med lastnim golim telesom in golim, razbeljenim kamnom. Dandanes si skoraj ne moremo zamisliti več dobrega hotela brez savne, kakor tudi nihče več brez nje ne gradi športnih objektov, fitnes centrov in lepotnih salonov, zdravilišč in toplic. Mnogi pa imajo savne kar doma.
SAVNA KOT OBREDNO ČIŠČENJE
To nenavadno delovanje toplote in pare so ljudje poznali že v antiki, vendar so jo v začetku uporabljali za obredno čiščenje. To obredno čiščenje pa je bilo tako ugodno, da se je spremenilo v higiensko navado oziroma terapijo proti slabemu krvnemu obtoku, nervozi, boleznim kosti in bolečinam. antični moški so želeli biti fit, mentalno in tudi fizično. Tudi pri Aztekih je bil odhod v "izbo za znojenje" vrhunec religioznega obreda, pri katerem so se moški čistili strupov in zlobnih duhov, ženske pa so parno kopel uporabljale v času porodnih popadkov za sproščanje mišic. Najdbe v Pompejih dokazujejo, da so se tudi Grki in Rimljani sproščali v vroči pari pri temperaturi 40 do 60 stopinj Celzija in v ta namen gradili posebne prostore. V Bizancu so jih začeli širiti in pretvarjati v družbena shajališča. Šele Arabci in Turki so jih predelali v to, kar danes pojmujemo kot turška kopel oz. turška savna.
V Evropi se je v srednjem veku, zlasti v alpskih predelih, v savni zbirala vsa družina. Tako so skrbeli za izločanje telesnih strupov in nabirali moči za boj proti boleznim. Za Fince je bila savna "sveti kraj" kjer zdraviš dušo in telo hkrati. Kakor običajno, so se tudi tokrat Evropejci izkazali za zelo varčne in so v času, kadar savne niso uporabljali, v njej sušili sadje in zelenjavo. Narodi Južne Evrope so v glavnem uporabljali turško kopel z vročo paro. Te so tudi danes najbolj znane na Madžarskem in v Turčiji, medtem ko so se Rusi in Finci raje odločili za sproščanje ob vročem, bolj suhem zraku.
V Nemčiji je savna prebila led šele po olimpijadi leta 1936, ko so sijajne rezultate finskih atletov pripisali temu, da so v pripravljalnih programih redno uporabljali savno. Savna je za Fince še danes svojevrsten narodni obred, ki vključuje tudi skakanje v ledeno vodo.
