S SONČKOM OBSIJAN PETKOV DOPOLDAN

Letošnje novoletne praznike si bomo pri nas zapomnili predvsem po delu in umazaniji. Ja, po 20-tih letih je pač potrebno v hiši kaj popraviti, renovirati in urediti. Pa smo izkoristili čas in še prepleskali. 

Zakaj to počnemo pozimi? Preprosto, ko nastopi pomlad in se prične lepo vreme nas "živi bog" več ne zadrži med štirimi stenami. Takšni pač smo.

Ampak toplemu, s sončkom obsijanemu petkovemu dopoldnevu se nismo mogli upreti. Sašo jo je mahnil na bicikel, jaz pa sem se odpravila na tek - tokrat na Pečke. In ... saj ne morem verjeti, celo prišla sem do začrtanega cilja za razliko od lani, ko sem namesto na Pečke prišla nazaj v Ruše.

...in sem se podala sončku naproti.

  

Tako se začne gozdna pot do Pečk - prvi hlod, ki leži preko nje.

čez 100 m pot zapirata še dva hloda.

 

Malo sem potelovadila in odtekla proti domu.

BOŽIČNI POHOD NA PEČKE

Malo se umiri sem si rekla, oblekla trenerko, obula pohodne čevlje, v nahrbtnih vrgla bidon s pijačo in kos pehtranove potice in se podala peš na Pečke.

Vse je šlo kot po maslu, sledila sem oznakam in tablam, a glej ga zlomka ... do Pečk nisem prišla.

Najprej me je smerokaz napotil po srčni poti skozi gozd. 

Sledila sem oznakam.

Na Dobnikovem križu sem bila še na pravi poti.

Tudi tale smerokaz, ko moraš sredi goše zaviti levo, sem našla. 

Na čase sem se počutila kot v pragozdu. Kaj pri nas noben ne potrebuje lesa? Dravesa kar ležijo eno čez drugo v gozdu.

Ker markiranih oznak več ni bilo, sem sledila shojeni poti in se prebijala preko podrtih dreves in vejevja. 

Saj nisem vedela točno kje sem. A pot je bila široka in shojena. Prepričana sem bila, da se ne morem izgubiti in da bom nekam že prišla. 

In res. Nekam sem  prišla, a ne na Pečke, temveč na Martnico. Kar je čisto mimo. No, ampah kljub "totalno" zgrešeni poti, je bil namen dosežen. Šla sem na pohod in to je to. Smer v končni fazi niti ni bila toliko pomembna, glavno je, da sem bila na svežem zraku in da sem se fajn razhodla. 

Ha, ha, ha. Sem pa se nasmejala sama sebi. 

PRVI LETOŠNJI TEK

Ej, zunaj je pomlad!
Sašo in Matija sta osedlala vsak svoj "pecikl", jaz sem obula tekaške "traktorce" in smo jo mahnili vsak na svoj konec Pohorja. Ona dva proti Framu, jaz na Pečke.