ponedeljek, 31. januar 2011

nedelja, 30. januar 2011

POHORSKA ZIMSKA PRAVLJICA

Tokrat sem se jaz podila po cesti, Sašo in Matija pa po Pohorju. Le po njih sem šla. Ej, kakšna pravljica je na vrhu! V dolini sploh nimaš tega občutka.










Print Friendly and PDF

sobota, 29. januar 2011

TEMPO DAN

Ne maram šopingov. Noben pri nas tega ne mara. A silom prilike pač moramo žrtvovati par sobot na leto in dopoldneve preživeti v nakupovalnih centrih, kjer pravijo, da se ti ČAS USTAVI. A kja hudiča, ko prideš ven, pa je že sobota popoldan. In potem akcija!

Najprej tempo tek! Nato kosilo (hvala bogu, da Sašo tako zelo nerad nakupuje, da raje skuha kosilo), po kosilu brzina, pomivanje posode, pranje in obešanje perila,...

In potem še ena akcija. Dve uri pokanja in vrtenja jezikov. Uživancija - po žensko!







Print Friendly and PDF

četrtek, 27. januar 2011

RAJSKI NAPITEK

Pravijo, da je sadnje rajska hrana, ki je najboljša brez dodatkov. Sadje ima nizko kalorično vrednost, razen jedrc orehov, lešnikov ter drugih oreškov. Vsebuje veliko mineralov, vitaminov, lahko prebavljivih sladkorjev, sadnih kislin, pektinskih snovi, fermentinov, vlaknin ter aromatičnih in antioksidacijskih snovi. Te snovi so izredno pomembne za zdravo prehrano.

Največjo hranilno vrednost ima sveže sadje. Poleg prehrambene vrednosti je sadje pomembno tudi za dobro prebavo in dobro počutje na sploh.

Sadje je pomemben vir beljakovin, saj vsebuje 8 esencialnih aminokislin, ki so nujne za življenje in so gradbeni deli človeških beljakovin.
Med vitamini v sadju sta najpomembnejša vitamin C in skupina B vitaminov, ki so topni v vodi. Pomembni so tudi karotini.
Sadje vsebuje do 90% vode, kar je zelo pomembno za našo prehrano, saj bi moral človek popiti vsaj 2 litra tekočine na dan.

Sadni sokovi so v prehrani zelo pomembni, saj z njimi dobimo poleg vode še mineralne snovi, vitamine, rastlinska barvila, antioksidante in lahko prebavljive sladkorje.

RIBEZOV SADNI NAPITEK
skodelica ribeza, 3 banane, 1 jabolko

Sadje očistim, narežem na kose in ziksam. Nalijem v kozarce, okrasim z ribezom in postrežem.




RAJSKO!
Print Friendly and PDF

sreda, 26. januar 2011

NAKALJENA MEŠANICA

Kako dragoceni so mladi poganjki v prehrani ljudi, so vedeli že Kitajci pred 3000 leti. Za ta namen so gojili soji podoben fižol mungo. Pravijo, da so Kitajci celo odkrili gojenje kalčkov, pa čeprav sojine kalčke uporabljajo tudi v Indoneziji, poganjki fižola in graha pa imajo bogato tradicijo tudi v Indiji.

A tudi v Evropi že stoletja varijo pivo po starih receptih iz nakaljenega in oslajenega ječmena. Afričani za varjenje piva nakalijo proso. V Zahodnem svetu pa nakaljeni oves uporabljajo kot hrano za konje in kokoši.

Stročnice so bile dolga leta poglavitna prehrana ljudi. Poleg leče, azuki in mungo fižola ter soje, obstaja še veliko vrst fižola, ki ga lahko uporabimo za nakaljevanje. Med njimi je tudi beli fižo iz katerega največkrat nastane slastni pasulj.

Fižol najprej operemo in očistimo, ter za 24 ur namočimo, da nabrekne. Potem ga vsaki dan vsaj dvakrat spiramo. V dveh do treh dneh so kalčki primerni za uporabo. Pred uporabo nakaljeni fižol skuhamo do mehkega.

NAKALJENA MEŠANA SOLATA
nakaljena semena belega fižola, fižola munga, pšenice in lucerne, čebula, dve rezini hladne pečenke, bučno olje, kis, sol, poper, sveži peteršilj

Po želji nakalim različne vrste semen.




Nakaljena semena belega fižola skuham, ter jih vsipam v večjo skledo. Dodam jim kalčke pšenice, mungo fižola in lucerne.
Čebulo očistim, jo narežem na tanke kolobarje in dodam solati.
Dodam še na manjše kockice narezano hladno pečenko in sveži peteršilj.
Solato začinim z oljem in kisom, solim in popram ter zmešam.


ODLIČNA POPESTRITEV DNEVA ALI VEČERA!

Print Friendly and PDF

torek, 25. januar 2011

JERNEJEVI VAFLJI

Ni lepšega, ko se po desetih urah vrneš domov in stopiš najprej skozi vhodna vrata, nato pa še v kuhinjo in te dočaka takoooo prijeten, dišeč in omamen vonj, na mizi pa krožnik z .....

Mmmmmm, Jernej je spekel vaflje, jaz pa sem navalila. Recept mi je zaupal, za postopek ga pa niti vprašala nisem.

VAFLJI
1/2 pecilnega praška, mleko, 300 g moke, 80 g masla, 60 g sladkorja, 1 vanili sladkor, 3 jajce

Sem prepričana, da vse sestavine zmešaš. Po kakšnem vrstnem redu - če je to sploh pomembno - ne vem.

...in potem dobiš takšne odlične vaflje. Vmesni koraki? Ne vem, ker vafljev še nisem pekla.




MLJASK, MLJASK!
Print Friendly and PDF

ponedeljek, 24. januar 2011

POR V KREM OBLIKI

Kremne juhe so lahke, okusne in preproste za pripravo. Ponavadi so slasten uvod v prefinjen glavni obrok. Pripravljamo jih pretežno iz zelenjave, stročnic ali / in mesa.

Kremne juhe imajo v današnjih časih pomembno prednost. Pripravimo jih lahko dan prej, pogrejemo pa jih tik pred serviranjem.

Pravijo, da se olivno olje in por uvrščata med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.

Plinij je zapisal, da je cesar Neron - menda zaradi lepšega glasu - vsak mesec po nekaj dni jedel samo por z oljem.

Por se lepo ujema tudi s česnom, kajenskim poprom, krebuljico, luštrekom, muškatnim oreščkom, pehtranom, peteršiljem in timijanom.


POROVA KREMNA JUHA
1 čebula, por, 2 krompirja, sol, poper, olivno olje, kisla smetana, sveži peteršilj

Čebulo očistim in jo narežem.
V ponev nalijem malo olivnega olja, na katerem prepražim narezano čebulo.
Iz zamrzovalnika vzamem domač, na kolobarje narezan, v jeseni vložen por in ga odmrznem. Seveda, pa tudi s kupljenim ni nič narobe. Tega očistim in ga narežem na kolobarje.
Krompir olupim in narežem na kockice.
Pri kremni juhi me dimenzija kockic ne zanima. Itak bom na koncu vse zmiksala.
Prepraženi čebuli dodam narezan krompir in por, ter sestavine ponovno prepražim. Zalijem z vodo, solim in popram in skuham. Ko je juha kuhana, dodam kislo smetanol, ter juho zmiksam v gladko kremasto zmes.

Potresem jo s svežim peteršiljem in serviram.


SLASTNO IN PREFINJENO!

Print Friendly and PDF

nedelja, 23. januar 2011

NEDELJSKO TRIMČKANJE

Res škoda, da je letošnja zima v našem koncu tako skopa s snegom, da morajo tekaške smuči kar počivati v kotu.

Pa nič hudega. Sem jo mahnila na nedeljski dolgi tek.

Najprej je bilo na vrsti 3 km segrevanja, čemur je sledilo razgibavanje na mehki koruzni podlagi.
Prve so bile na vrsti roke.



Sledilo je par počepov.

...in razteg nog. Desna.

Leva.
In pokrčeno naprej.
Pokrčeno nazaj.

Pa stegnjena noga naprej.
In priklon.
do tal.


Nato pa tri in pol ure teka pod zasneženimi vrhovi Pohorja.

Z dopoldanskim sončkom v hrbet.


Zvečer pa še dvakrat spust s pležuhom. Vau, kakšna uživancija!


Print Friendly and PDF