Današnja športna sobota se je pričela že pred šesto uro zjutraj. Trije mušketirji so se odpravili vsak na svojo stran. En v Ljubljano, dva v Radovljico. Sama pa sem obula tekaške copate in jo mahnila proti Pohorju. Na izi. Ta teden imaš lahek, je rekel Sašo. Naslednji teden pa boš reeees garala. Madonca, raje ne pogledam na plan kaj me čaka. Bom se pustila presenetit.
Jutro kot tako, brez zimske idile in brez sončka, samo po sebi ni ponujalo nekih presežkov. A je bil zrak takoooo čist in potok je takooo lepo žuborel.
Jutro kot tako, brez zimske idile in brez sončka, samo po sebi ni ponujalo nekih presežkov. A je bil zrak takoooo čist in potok je takooo lepo žuborel.
Mimo te table redno tečem že nekaj let, a da imamo v Rušah pragozd ????
Namesto snega so po cesti ležali storži in veje.
Nazadnje, ko sem tekla v tem koncu sem jo mahnila tukaj dol. Pa me je tabla pripeljala do takorekoč neprehodne gozdne poti. Sem mislila, da je tukaj pragozd.
Ko sem se vrnila domov, se je naredil prelep sončni dopoldan. Mogoče bi bilo res lepše, če bi šla tečt malo kasneje, a jutro je le jutro. In tooooliko stvari me še čaka, jaz pa imam cel dan pred sabo.
Fajn tecite in uživajte v sončku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar