Če me že zjutraj pozdravi takšen žgoč pogled na Pohorje, potem je to znak, da bo današnji tek ena sama pravljica. In res jer bilo super. Toplo kot pomladi. S sončkom obsijano. Tri in pol ure.
Začetek s pogledom na osončeni Kozjak.
In pogledom na senčno Pohorje.
Ko sem lutala po stranskih ulicah sem odkrila tudi prelep ribnik. A žal se je pot tu končala. Naprej je bilo samo blato. Pa sem se obrnila in nadaljevala po drugi poti.
Ko se vračam, vedno pokukam skozi okno, da vidim, kaj je novega v lončarskem ateljeju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar