torek, 27. oktober 2015

ZADNJA LETOŠNJA

Tako, leto se preveša v november. Prestavili smo ure, kmalu bomo morali zamenjati obutev svojim vozilom in tudi kakšna pletena kapa bo prej ko slej prišla prav. Perle bom vsaj do januarja odložila na stran, a še prej je nastala tale zadnja letošnja zapestnica.

Navdih sem ponovno iskala v naravi in nastala je tale zanimiva kombinacija barv. Zapestnica je kot že nekaj predhodnih kompaktna, širine cca. 3 cm in se odlično poda okrog še tako nežnega zapestja.








Print Friendly and PDF

ponedeljek, 26. oktober 2015

ŽAJBELJ

Žájbelj je droben vedno zeleni grmiček z olesenelimi stebli, sivkastimi listi in modrimi do škrlatnimi cvetovi. Doseže višino do 40 cm in ima številna stebla. Listi so eliptični, na krakih pecljih ali pa sedeči. Vsi nadzemni deli so prerasli z dlakastimi žleznicami, ki izločajo eterično olje - to rastlino varuje pred izsušitvijo v močnih poletnih pripekah. Ima svetlo vijoličaste cvetove, kateri se na koncu stebla zbirajo v rahel grozd. Izvira iz južne Evropa in Sredozemlja. Je izjemno aromatično kuhinjsko zelišče, uporablja se ga tudi kot zdravilno zelišče.

Pravijo, da je najboljši dalmatinski žajbelj. Torej, ... da boste drugo leto imeli aromatičen in res dober žajbelj, ne pozabite maja, ko se boste potepali po dalmaciji pogledati malo okrog sebe in se oskrbeti z drobnimi dišečimi listki. A pazite! Mlado listje žajblja trgajte previdno, da ne izpulite celotne rastline!


Kaj vse nam žajbelj ponuja:

1. Žajbelj je hvaležno zelišče, ki so ga cenili že v davnini. Na neki zdravniški šoli v Salernu je celo pisalo ''Zakaj naj bi umrl človek, ki mu na vrtu raste žajbelj?'

2. Žajbelj je nekoč služil kot ljubezenski urok. V žajbljev list je bilo treba napraviti tri luknje in potegniti skozi njih svoje lase ter lase svoje izvoljenke. Nato so ga zakopali pod prag dekletove hiše, dekle pa se je čez noč zaljubilo v vas.

3. Žajbljeva domovina je Sredozemlje, od koder so ga zanesli po vsem svetu. Njegovo latinsko ime Salvia izhaja iz besede 'salvus', ki pomeni 'zdrav', kar kaže, da je bil zelo cenjen že pri Rimljanih, ki so ga nadvse častili.

4. Pri žajblju sicer nabiramo liste, ki so koristni sveži in posušeni ali pa kot sestavina za izdelavo zelo kakovostnega eteričnega olja. Zdravilni učinki Žajbelj uživa ugled najpomembnejšega ljudskega zdravila. Če ga grgramo, pomaga proti vsem vrstam vnetja žrela. Uporablja se tudi pri odpravljanju težav, povezanih z ustnimi razjedami, ali vnetju dlesni. Uporablja se tudi kot razkužilo, saj zdravi rane in zaustavlja kri.

5. Koristi pri prebavnih motnjah (vetrovi, driska, vnetje črevesne ali želodčne sluznice), na dihala deluje blagodejno ter blaži astmatične napade in kašelj, zmanjšuje potenje, znižuje količino sladkorja v krvi, pomaga pri sprožanju zaostale menstruacije in pri težavah v menopavzi, pomirja in spodbuja živčevje, lajša glavobol in znižuje vročino.

6. Proti prehladnim obolenjem dihal in za krepitev ustne sluznice je preventivno dobro večkrat na teden prežvečiti suh ali svež žajbljev list. Za bolj bleščeč nasmeh Liste lahko uporabimo kot sestavino za izdelavo ustne vodice ali pa z njimi drgnemo zobe, da povrnemo belino. S poparkom dobimo čistilni losjon za kožo, ki ga lahko uporabimo tudi za potemnitev sivih las.

7. Njegov vonj preganja molje in drug mrčes, prekuhane liste pa lahko uporabimo za razkuževanje prostorov. Suhi listi, žgani na žerjavici, služijo za nevtraliziranje neprijetnih vonjav.

8. Posušeni ali sveži listi so odlična začimba za ribje in mesne jedi, juhe iz stročnic, enolončnice, omake, prelive… Tudi v kombinaciji s kisom, sirnimi namazi in maslom se dobro odreže.

9. Žajbelj umirja in nekako razjasnjuje misli. Pridobite mentalni fokus. To postorite tako, da zdrobite nekaj svežih listov in vdihujete njihove hlape. Takoj se boste počutili tako kot da bi se zbudili iz sanj ali da ste ravnokar končali z meditacijo.

10. Neka študija je pokazala, da že samo vdihavanje arome žajbljevega olja izboljšuje kognitivne funkcije, razpoloženje in spominske sposobnosti. Aroma ima sproščujoče, očiščevalne učinke. Aroma vam pomaga razčistiti misli in lažje zaspati.









Print Friendly and PDF

četrtek, 22. oktober 2015

SLABE IN DOBRE STRANI TEKAŠKE POŠKODBE

Za tekaške poškodbe pravijo, da si jih nihče ne želi, a jih vsak dobi. Pravijo tudi, da smo si zanje največkrat krivi sami, da se jim popolnoma ne moremo izogniti in da je zmernost pri vadbi najboljša preventiva.

Sama intenzivno tečem že skoraj 10 let, a moram priznati, da do letošnje pomladi tako rekoč nisem vedela, kaj to pomeni biti poškodovan. Lahko sem tekla kolikor sem hotela, uporabljala sem tekaške copate ne glede na njihovo starost in z njimi pretečene kilometre, izbirala sem terene po svoji lastni intuiciji, skratka v tekaškem smislu sem počela točno to kar si je srce zaželelo. 

Pa je prišla letošnja pomlad in najprej me je obiskala teta gripa. Odpovedala sem se prvi tekmi in se intenzivno posvetila pripravam na Tek trojk. A glej ga zlomka, telo je le pet dni pred tekmo reklo ne in z natrgano mišico smo vse tri ostale doma. Če se danes ozrem pol leta nazaj, lahko z mirno vestjo ugotovim, da se vse stvari v življenju zgodijo z določenim namenom in da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra. 

A sprva ni bilo tako. Najprej so nastopili dnevi jeze, nemoči in krivde. Ja, jezna sem bila, ker sem se na tekmo pripravljala, pridno trenirala in vlagala svoj prosti čas v nekaj kar pa na koncu ni imelo rezultatov, razen poškodbe. Bila sem nemočna, odvisna od fizioterapije in volje svojega telesa, da se obnovi in pozdravi. In kakooooo zelo sem se počutila krivo! Zaradi mene sta morali ostati doma še dve sotekačici, ki sta prav tako vlagali svoj napor v dosego nekega cilja, zato da sta lahko na koncu ostali doma in s kavča navijali. 

A ko je minil čas, ki je pač moral miniti in ko so vse te slabe misli in občutki odplavali stran, sem ugotovila, da je pravzaprav tako moralo biti. Morala sem prisluhniti svojemu telesu in se ustaviti, ter nekoliko zazreti vase. Ja, že dve  leti sem si govorila - umiri se, ne nori več okrog kot podivjana kura, spočij se. A vsako leto me je znova potegnilo. Čar teka in tekmovanj. A letošnje leto je bilo res "na izi". Dva meseca popolne tekaške abstinence in še dva meseca počasnih in le krajših tekov je pomagalo. Mišica se je obnovila in ponovno lahko normalno tečem.

In če sem se na eni strani morala odpovedati teku, sem na drugi strani zajahala svojega belega jeklenega konjička in na njem preživela dva prekrasna pomladanska meseca. Svoj konec sem prekolesarila po dolgem in počez, odkrila kotičke, za katere sploh nisem vedela, da obstajajo in za konec preživela 4 prekrasne dni v Švicarsko - Italijanskih Alpah. Hja, in če nebi bilo kot je bilo, nisem prepričana, da bi te Alpske kolesarske ture sploh zmogla. A bilo je, kot je moralo biti.

In kaj mi je še dala poškodba? Spoznala sem , kako pomembno je pri naših letih skrbeti za svoje telo, se mu posvečati in ga negovati. Ugotovila sem kako zelo pomaga samomasaža s penastim valjčkom (foam rolerjem), pri čemer je dovolj, če ga vzamem v roke le dvakrat na dan. 15 minut zjutraj in 15 minut zvečer. Učinek je res opazen. 
In še nekaj. Spoznala sem jogo, ki je ena res fajn stvar in mi pomaga odpravljati tekaško zakrčenost, ter sprosti duha in telo.

Skratka ... bilo je kot je moralo biti, saj je vsaka slaba stvar za nekaj dobra. 






Print Friendly and PDF

sreda, 21. oktober 2015

NAVDIH IZ NARAVE

Bliža se zima, dnevi se krajšajo in narava se počasi pripravlja k počitku. Tudi moje druženje s perlicami se bo za letos počasi zaključilo. Čas je že, da počasi ponovno potegnem na plano pletilke in se lotim pletenih izdelkov.

A najprej še ena zapestnica  - tokrat z navdihom iz narave. Mnogokrat se sploh ne zavemo kakšne prelepe vzorce nam ponuja narava, ki nas obdaja. Samo oči je potrebno odpreti in že je glava polna idej.











Print Friendly and PDF

torek, 20. oktober 2015

RES HITRA SKUTINA TORTA

Mislim, da že kar nekaj časa po spletu kroži recept za skutino torto, ki je obnorela svet. No, do mene je prišel komaj sedaj, pa sem si recept ogledala, ugotovila, da so količine za nas absolutno premajhne, ter recept nekoliko prilagodila našim potrebam. Dodala sem tudi osnovo iz zdrobljenih maslenih piškotov in nastala je tale odlična sladica. 

Glede na to, da sem v nedeljo dopoldan pretekla še 30 km in pridirjala direktno na kosilo, sem torto spekla kot sladico in čez 3 ure smo se že sladkali ob odlični kavi iz kofetiere. 

Seveda smo kot že ničkolikokrat ugotovili, da je torta mnogo mnogo boljša naslednji dan, a ....


RES HITRA SKUTINA TORTA

Sestavine:

  • 250 g maslenih piškotov
  • 100 g masla
  • malo jabolčnega soka
  • 4 jajce
  • 200 g bele čokolade
  • 500 g mascarpone sira
  • 400 g skute
  • navadni jogurt po potrebi


Segrela sem pečico na 180 stopinj.
Kekse sem vsipala v manjšo polivinilasto vrečko, jo zavezala in jih z lesenim valjarjem za valjanje testa zdrobila. Vsipala sem jih v okrogli model, dodala maslo in po potrebi malo jabolčnega soka, da so se sestavine sprijele, ter jih enakomerno poravnala po pekaču. Pekač sem porinila v segreto pečico in kekse pekla cca. 10 minut.

Med tem časom se pripravila nadev. In sicer: rumenjake sem ločila od beljakov in iz njih stepla trdi sneg. Rumenjake sem v večji skledi miksala dobrih 5 minut, da je nastala gosta krema. Nato sem jim dodala nad paro stopljeno čokolado, mascarpone sir in skuto. Vse sestavine sem premešala v gladko maso (po potrebi sem dodala malo tekočega navadnega jogurta, da masa ni bila tako gosta in ji na koncu ročno primešala beljakov sneg.

Maso sem poravnala po predhodno zapečenih keksih in pekač potisnila v pečico. 

Torto sem pekla 30 minut na 180-tih stopinjah, nato 15 minut na 160-tih stopinjah, nato pa sem pečico ugasnila in sladico pustila notri še 15 minut. Za tem sem vrata pečice priprla in sladico hladila še cca. 30 minut. Nato sem pekač vzela iz pečice, počakala, da se je torta nekoliko ohladila in jo nato narezala. Pri skutini torti je pomembno, da ne odpiramo vrata pečice med pečenjem.

Pa res je dobra - taka puhasta.






Print Friendly and PDF

ponedeljek, 19. oktober 2015

PIKASTA TRGATEV

Včerajšnjo prelepo sončno nedeljo smo izkoristili za naš pikasto trgatev. Potrgali smo namreč čajote, ki so se razbohotile po okoliških grmih in drevesih. Iz dveh posajenih čajot je nastal kar lep pridelek.






Print Friendly and PDF

četrtek, 15. oktober 2015

SKLEDA ZDRAVJA

Ob teh hladnih in deževnih dneh bi se sicer bolj prilegla kakšna topla jed na žlico, a sama vseeno raje prisegam na skledo okusne zelenjave.

PISANA SOLATA Z ZELJEM

Sestavine:

  • zelje
  • piščančje prsi
  • domači radič
  • paradižnik
  • paprika
  • zelena
  • feta sir
  • sol, bučno olje, kis


Zelje sem naribala, ga začinila in premešala. Piščančje prsi sem narezala na kockice, jih posolila, dodala timijan in kajenski poper, ter jih prelila z oljčnim oljem. Na hitro sem jih popekla in še vroče dodala zeljni solati. Prav tako sem dodala opran in narezan radič in vse sestavine premešala. 

Ko se je meso ohladilo sem solati primešala še papriko, paradižnik in feta sir.

Nastala je skleda okusne solate, ki smo jo seveda kaj hitro pospravili.








Print Friendly and PDF

sreda, 14. oktober 2015

KAKO VEMO, DA SMO IZBRALI PRAVILNO HRANO?

Po obroku, ki pomeni pravilno izbiro, se počutimo dobro, ni nam vroče, ne občutimo utrujenosti, telo se sprosti v občutku udobja.

Če čutimo po hrani še večjo utrujenost, smo zagotovo izbrali napačno hrano, obenem smo telo še obremenili. Po napačnem hranjenju potrebujemo veliko več počitka, hkrati povzročimo določenim organom škodo, ki zaradi napačnega delovanja trpijo v funkciji in produkciji.

Napačno hranjenje po dnevni utrujenosti in dnevni izčrpanosti energije ustvarja kopičenje prebavljene hrane kot celulit – debelost in nalaganje strupov najpogosteje v črevesje, pljuča in v kožo.

Zaradi nepravilne prehrane se začne nepravilno delovanje telesa, kar se kmalu opazi kot motnja v čiščenju in iztrebljanju telesa ker zato primanjkuje energije.

Če jemo tik pred spanjem, telesu primanjkuje časa, da bi opravilo vse funkcije pred spanjem, ponoči se delovanje telesa še upočasni. Telo po obilnem večernem obroku hrano komajda prebavi in primanjkuje časa za čiščenje telesa. S takšnim načinom hranjenja smo zjutraj utrujeni, zastrupljeni in ponovno lačni, saj je telo prebavljeno hrano ponoči deponiralo v celulit ali rezervo.

Lakota je odraz pomanjkanja energije, ki jo telo rabi za zagon, ker nima moči, da bi jo presnovilo iz rezerve. Ponovno napačno hranjenje ustvarja ponovno začaran krog in še večjo utrujenost.

Trenutna sitost je samo zadovoljitev nagona hranjenja, ki ga ima žival v naravi veliko boljšega po instinktu, kot človek po razumu. Žival v naravi je vedno tisto hrano, ki jo
potrebuje in njenemu telesu ustreza.

Ljudje jemo po razumu in se nikoli ne vprašamo kaj naše telo trenutno potrebuje. V izobilju hrane, ki nam je ponujena, jemo tisto kar mislimo, da telesu najbolj ustreza po največjih možnostih.


 













Print Friendly and PDF