sreda, 31. marec 2010

TRENIRAJMO TUDI SVOJ UM


Motivacija je hecna stvar. Najverjetneje je marsikdo že ugotovil, da je ima več, ko ni neposredno pred zastavljeno nalogo. Lahko je osvajati vršace in teči maratone, ko so luči ugasnjene in mirno spimo pod odejo. Čisto nekaj drugega pa je, ko smo budni.

Da lahko uresničimo svoje sanje moramo prav tako kot telo, trenirati tudi um. Nihče ne more reči: »Jaz bom postal tekač!« in čez mesec ali dva pridrvi čez ciljno črto maratona. Da postanemo tekač, moramo telo trenirati redno, počasi in čez daljše obdobje. Tudi naš um je potrebno trenirati. Enako kot telo, zmerno, vztrajno in z nagrado za trud v obliki počitka. Tako dosežemo, da um služi našim ciljem, namesto da jih sabotira.

Tekači se zgodaj naučimo, da telo v dobri fizični kondiciji ne gre daleč, če z njim ne teče tudi dobro pripravljen um. Marsikdaj, najpogosteje se to zgodi na mrzel, deževen in vetroven dan, ko bi morali na trening, se zalotimo, kako zremo skozi okno in ugotavljamo, da smo neverjetno nadarjeni za izmišljanje izgovorov. Domislimo se najrazličnejših razlogov zakaj ne moremo ven, v svet, ki se je nenadoma zarotil proti teku. Mogoče pa svet le ni tako nenaklonjen, mogoče smo le nerazpoloženi mi sami.
V takšnih miselnih igricah je en sam samcat igralec, ki je obenem tudi zmagovalec ali poraženec. To smo mi sami.

Zmagamo, če se uspemo prepričati, da nam ni treba storiti česar nočemo in izgubimo, če se izognemo tistemu, kar je potrebno narediti.

Print Friendly and PDF

torek, 30. marec 2010

ZADNJA PIKASTA BUČA V RIŽOTI

Tako, pa je šla tudi bučna ozimnica. Kot zadnja je ostala le še pikasta buča.


Ker imam za kuharijo vedno takooo malo časa, izbiram hitre in enostavne jedi in recepte. Najraje pa imam jedi pri katerih lahko uporabim domačo zelenjavo. Brez specialnih dodatkov in časovno potratnih predhodnih priprav in postopkov.

Tale bučka je končala v zanimivi sočni rižoti s piščančjim mesom.


BUČNO MESNA RIŽOTA
čebula, buča, piščančja prsa, česen, peteršilj, grah, sol, poper, paprika, riž, parmezan


Na olivnem olju prepražim čebulo, dodadam na kocke narezano piščančje meso in ga zlatorjavo popečem na predhodno prepraženi čebuli. Dodam na kocke narezano bučo, česen, mleto papriko in grah. Podušim, solim in popram, ter zalijem z vodo. Vode dodam le toliko, da so sestavine preplavljene.

Riž skuham posebej. In sicer tako kot testenine. Zavrem lonec osoljene vode in vanjo vsipam skodelico riža. Po približno 15-tih minutah, ko je le-ta še al dente ga odcedim.

Ko je zelenjavno mesna omaka kuhana, vanjo vsipam ustrezno količino riža, ter pustim kakšnih 5 do 10 minut, da se riž fajn napije omake. Zato pa omaka ne sme vsebovati preveč vode, ker se v tem primeru riž preveč napije in postane pocast.

Rižoto posipam z naribanim parmezanom. Jed je pripravljena za pospravit v želodce.


Print Friendly and PDF

ponedeljek, 29. marec 2010

SPOMLADANSKA SKLEDA VITAMINOV


Če se le da, si utrgam te kratke pol ure in zavijem do bližnjega travnika. Nabrat regrat. Ne samo da je okusen. Je tudi zdrav in celo zdravilen.


In ko mu dodam še kalčke, črno redkev, topli krompir in jajčko, nastane sočna vitaminska poslastica.


Ob dodatku začimb je takšna skleda naš redni spremljevalec večernih jedi.
Print Friendly and PDF

nedelja, 28. marec 2010

sobota, 27. marec 2010

JUTRANJE PREBUJANJE

Ni lepšega, kakor zgodnje jutranje prebujanje na svežem zraku, med prebujajočo naravo, med nežnimi zgodnjimi sapicami, ko se tudi sonček komaj preteguje, ..., ptički pa že veselo pojejo.

To je jutranji tek. Zgodaj. Kar na tešče. In kako se potem prileže praaavi tekaški zajtrk iz domačih ovsenih kosmičev, rozin, banane, semen,... njami!



















Print Friendly and PDF

petek, 26. marec 2010

ROŽICE - TAKŠNE IN DRUGAČNE

Rožice same po sebi očarajo. Očara pa tudi dejstvo, da je nekdo pozoren, da se spomni nate, da te očara,...

Vsaka rožica nekaj pove o človeku, ki jo daje, ... in ni vsaka rožica za vsakega, ki jo prejme. Nekateri imajo raje travniške in divje rožice, spet drugi vrtnice, pa tretji orhideje,...

In mnogo je takih, ki rožice raje vzgajajo, jih negujejo, se z njimi pogovarjajo, skratka z njimi živijo kot v raju.

Potem so tukaj še letni časi, ko nas spomladi razveseli šopek zvončkov, pa poleti travniške cvetlice in za tem šopki v prelepih jesenskih barvah, pa zimske božične zvezde,...

Rožice podarjamo tudi kot darilo. Marsikdo le iz navade, eni kot dekoracija k darilu, spet drugi zato, ker so mnenja, da osebi ki je ne poznaš dobro, ne moreš prinesti nekaj, kar ne veš ali ji bo všeč ali ne. Rožice pa so tako univerzalne!

In ko sem tako razpredala svoje misli, sem pomislila: "Zakaj pa ne tokrat rožica nekoliko drugače? Darilo za pojest. Toplo, dišeče, sveže,...in slastno!"

MLEČNE BOBIKE
60 dag gladke moke, kvas, žlička sladkorja, malo vode, žlička soli, 1 jajce, toplo mleko

Moko pesejem v skledo, naredim jamico in vanjo nadrobim kvas. Posujem z žličko sladkorja, zalijem z vodo in pustim, da kvasec kipne. Po približno 10-tih minutah dodam žličko soli, kapljico olja, toplo mleko in jajce, ter oblikujem maso za kruh. Pokrijem s svežim prtičkom, ter pustim približno eno uro, da vzhaja. Po eni uri testo dobro pregnetem in oblikujem okrogle bobetke, ki jih v obliki rožice zložim v pekač za torte. Pečem približno eno uro na 200 stopinj.


POLNOZRNATE BOBIKE
40 dag ržene moke, 20 dag enotne moke, kvas, žlička sladkorja, voda, žlička soli, semena buč in sončnic

Polnozrnato rožico izelam po enakem postopku kot mlečno, s to razliko, da v testo ne dodam jajce in namesto mleka uporabim vodo.




MAJHNA POZORNOST S ŠE MANJ TRUDA!

Print Friendly and PDF

sreda, 24. marec 2010

PIŠČANEC V ŠPINAČNI OMAKI


S temi našimi poznimi kosili ...., pa kaj poznimi kosili? V poletni sezoni se nam meja premakne že tja v pozni večer. Tam nekje med pol deveto in deveto uro.
Torej, s temi jedačami je tako, da morajo biti obilne, dobre, na mizi takoj po treningu, predvsem pa lahke, da se čez noč prebavijo in dovolijo telesu nemoteno opravljanje treningov že naslednji dan.

Tako so naši krožniki mnogokrat polni raznih testenin, riža in krompirja, pa raznorazne zelenjave in piščančjega mesa.

Tale zanimiva kombinacija špinače in piščančjega mesa se je odlično podala k rižu:


PIŠČANEC V ŠPINAČNI OMAKI

Sestavine:
1 žlička oljčnega olja, piščančje prsi brez kože, 1 sesekljana čebula, 2 stroka česna, žlička curry-ja v prahu, žlička kurkume, 50 g mandeljevih kosmičev, 1-2 dcl kisle smetane (manj mastne), sol, poper, špinača (po možnosti sveža, v skrajnem primeru zmrznjena), paprika v prahu

V večji ponvi segrejem žličko olivnega olja, zložim vanjo kose piščanca, ter ga zapečem tako, da je z obeh strani lepe rjave barve. Meso poberem iz ponve, ter ga zložim na krožnik.

V ta isto ponev v kateri se je poklo meso dodam sesekljano čebulo in česen, curry in kurkumo. Pražim na majhnem ognju, dokler se čebula ne zmehča.

Zatem v ponev ponovno dodam piščančje meso, zalijem s kislo smetano, ter solim in popram. Kuham približno 5 minut. Dodam špinačo (ker še ni sezona sveže špinače sem tokrat dodala kar zmrznjeno), še malo pokuham, ter za okras posujem z mleto papriko. Jed je enostavna in hitro gotova.


Print Friendly and PDF

torek, 23. marec 2010

VRSTE TEKOČIN


Pijače delimo v tri skupine:
- hipotonične
- izotonične
- hipertonične

HIPOTONIČNE PIJAČE
So manj skoncentrirane kot telesne tekočine, zato jih hitro absorbiramo in so koristne tako pred začetkom vadbe kot med samo vadbo. Te pijače ponavadi vsebujejo manj kot 4 g ogljikovih hidratov na 100 ml tekočine.

IZOTONIČNE PIJAČE
V njih je koncentracija raztopljenih delcev enaka kot v telesnih tekočinah. Ponavadi vsebujejo 4 – 8 g ogljikovih hidratov na 100 ml tekočine. Lahko jih pijemo pred vadbo, med njo in po njej. Veljajo pa za najboljšo izbiro, ker nam zagotovijo tekočino in ogljikove hidrate, vendar jih telo hitro absorbira. Telo rehidrirajo in učinkoviteje zmanjšajo morebitno dehidracijo kot hipotonične pijače. Poleg tega omejene zaloge ogljikovih hidratov oskrbijo z novo »pošiljko« in lahko izboljšajo kakovost vadbe.

HIPERTONIČNE PIJAČE
V hipertoničnih pijačah je koncentracija raztopljenih delcev večja kot v telesnih tekočinah. Telo jih absorbira počasi, zato so priporočljive po koncu vadbe, kadar nadomestitev izgubljene telesne tekočine ni prednostna naloga. Hipertonična pijača vsebuje več kot 8 g ogljikovih hidratov na 100 ml tekočine.


SKRATKA
Hipotonične in izotonične pijače hitro absorbiramo, zato so priporočljive kadar moramo poskrbeti za hitro rehidracijo – ponavadi je to pred vadbo in med njo.
Hipertonične pijače absorbiramo počasneje, zato so primernejše, kadar je nadomeščanje tekočine lahko počasnejše.


SADNI NAPITEK JAGODA - KIVI
jagode, kivi

Sadje očistim, narežem in zmiksam. V par minutah je pijača gotova!


Print Friendly and PDF

ponedeljek, 22. marec 2010

PALAČINKE Z BOROVNICAMI KOT DODATEK


Napočil je dan za brezmesno večerjo. Fajn se čuje in tudi dobra je takšna večerja, le eno veeeeliko pomankljivost ima. Navadno ne mine pol ure, ko po končanem obredu vse tri moške glave veselo stikajo po hladilniku, iščejo kruh in grabijo po sadju.

Zato k takšni lahko večerji nujno sledi dodatek oziroma poobedek:

PALAČINKE Z BOROVNICAMI
2 jajci, mleko, moka, pecilni prašek, ščepec soli, vanili sladkor, borovnice

Mleko, jajce in sol zažvrkljam. Dodamo moko, vanili sladkor in pecilni prašek, ter sestavine oblikujem v gosto maso za palačinke.

Za peko palačink izberem manjšo ponev, jo segrejem in dodam malo olja. Ko je ponev segreta, vlijem vanjo zajemalko mase za palačinke, oblikujem nekoliko debelejšo palačinko, ter jo posujem s svežimi (odmrznjenimi) borovnicami. Palačinko zapečem z ene strani, obrnem, ter jo spečem še z druge strani.



PRIJETNO OSVEŽILNO!

Print Friendly and PDF

nedelja, 21. marec 2010

ŽITNE PLOŠČICE - NADGRADNJA

Joj, kako se nam hitro praznijo škatle z domačimi žitnimi ploščicami! Vsak kakšno vzame. Eno danes na tek, dve na kolo, pa spet vsak svojo na plavanje, pa kakšno še kar tako,... in grejo.

In ko je pri zadnjem ustvarjanju Sebi ugotavljala, da zakaj ravno ploščice iz ovsenih kosmičev, ko pa jih je potrebno žvekati in žvekati, sem si mislila: "Kakšno žvekanje neki? Moje ploščice so čisto fajn mehke. Jaz jih pa že nič ne žvekam!"

Pa mi le ni dalo miru. Vsak ima svoj okus in mogoče se komu ovseni kosmiči v ploščicah res zdijo trdi. In sem razmišljala in razmišljala,... pa jih dajmo zmehčati!

Vendar, kako?

In sem se domislila!
Prva stvar, ki sem jo spremenila je bila uporaba domačih svežih kosmičev - produkt luščenega ovsa in kosmičnika. So boljši in mehkejši od kupljenih.

In drugo. Dodala sem sveže (beri odmrznjene) maline, ki sem jih z vilico spasirala, ter zamešala med kosmiče, tako da so se le-ti fajn napili malinovega soka. In seveda so se posledično tudi zmehčali.

Na ta način sem dobila novo verzijo domačih žitnih ploščic, ki so reees mehkejše od prejšnjih. S tem potrjujem povsem preprosto ljudsko razmišljanje: Če kaj ne dela, naredi novo, boljše.
Hvala Sebi!!

DOMAČE ŽITNE PLOŠČICE Z MALINAMI
150g masla ali margarine, 450g domačih ovsenih kosmičev, 250 g malin, 100 g rozin, orehi, domače suhe fige in jabolke, 3 jajce, 150g rjavega sladkorja, 2 vanili sladkorja, Ščepec soli, 1 žlička nastrgane limonine lupine

Maslo sobne temperature razstopim v veliki ponvi na šibkem olju. Dodam ovsene kosmiče, jih med nenehnim mešanjem svetlo rumeno popražim. Dodam z vilico spasirane maline in pustim, da se masa nekiliko ohladi. Z vlažnim nožem drobno narežem fige in jabolka, medtem ko orehe gorbo zdrobim s tolkačem. Z metlicami za stepanje penasto stepem jajce, sladkor, vanili in sol. Maso vmešam v ovsene kosmiče namočene v malinah in njihovem soku, dodam suho sadje in limonino lupino. Masa naj nekaj časa počiva (10 min). Pečico segrejem na 180C. Navlažim pekač in ga obložim s peki papirjem. Maso vsipam na pekač in jo enakomerno porazdelim. Pekač naj bo tako velik, da bo višina mase približno 1,50 cm. Pečem 20 - 30 min na zgornji rešetki pečice, da masa svetlo porjavi, nato jo preložim na kuhinjsko rešetko in ohladim. Pečeno maso narežem na pravokotnike poljubne velikosti - ploščice, ki jih hranim v nepredušno zaprti pločevinasti posodi, kjer se še dodatno zmehčajo.



Print Friendly and PDF

petek, 19. marec 2010

SKOK ČEZ KOZJAK

Prelep dan za kolesarski skok čez Kozjak. Ja, skok že, skok. Čez Kozjak tudi, vendar v popolnoma napačno smer. Zakaj? Zaradi lastne neposlušnosti (le zakaj mi ta lastnos nenehno visi za vratom)!

Načrtovano smer Ruše - Bresternica - smer Gaj - Žavcarjev vrh - Ruše sem zgrešila že pod Gajem in namesto na Žavcarja prišla v Kungoto (res, čisto mimo). Pa sem jo mahnila po drugi poti. Proti Mariboru in čez Kamnico nazaj.


Ooo, tudi jaz bom znala vse te poti gor in dol, pa levo in desno, včasih malo povprek,pa nazaj, .... V to sem prepričana, a očitno se bom morala pri vsaki najprej parkrat izgubit!
Print Friendly and PDF

četrtek, 18. marec 2010

KO ČAKAM, TEČEM


Čakanje otrok. Danes sem to popoldansko dejavnost opravljala v Slovenski Bistrici. Čakala sem Matijo, da opravi svojo fizioterapevtsko seanso. Izkoristila sem prekrasen popoldan za tek. Mahnila sem jo kar po prvi cesti, ki je nakazala smer stran od naselja - med njive, travnike, polja in drevesa. Kar nekaj časa me je pot vodila po zoprni cesti, ki ji ni bilo videti konca. Že so se mi po glavi podila razmišljanja o slabo izbrani tekaški turi, ko so me z leve strani nežno pozdravili prvi znanilci pomladi.



Vse polno jih je bilo. Trobentice, zvončki, mačice,...


Te vsemogočne bele breze me vedno znova očarajo!

Ob tem prizoru je napočil čas za povratek.

Mimo kmetij

in med rožicami proti koncu.


Ni kaj: POMLAD JE DEFINITIVNO PRED VRATI!


Print Friendly and PDF