torek, 31. maj 2011

nedelja, 29. maj 2011

NEDELJA

Ker sem v tej deževni in hladni soboti za silo pogospodinjila, spekla sveži kruh, naredila sladico, oplela vrt in uredila poslednjo rožno gredico, sem danes z lahkoto in brez slabe vesti prepustila kuhinjo moški ekipi in zajahala svojega belega jeklenega konjička (brez grive).


Dan oz. dopoldan je bil prekrasen za daljšo kolesarsko turo. Mahnila sem jo čez Kozjak med gozdove in pašnike na katerih so pičivale krave in me začudeno opazovale, ko sem brzela mimo njih. Zatem sem se spustila v Kungoto in se tam zavihtela preko Šentiljskih goric, med skrbno obdelane vinograde in prekrasne poglede na okolico. Padla sem direktno v Šentilj, se ponovno umaknila z glavne ceste in zavila proti Ceršaku in naprej skozi Sladki vrh, na Trate in po neskončni ravni cesti, kateri ni in ni bilo konca proti Lenartu.


 
Z Lenarta me je stara cesta peljala do Pesnice, kjer sem še zadnjič zagrizla v breg, čez Malečniško vinsko cesto in skozi Malečnik odgalopirala direktno v Maribor in naprej v Ruše.

Prelepa tura, zrak pa po sobotnem dežju taaako čist in taaako fino svež. Kar letelo je in nabralo se je preko 90 km.

Škoda, da sem pustila fotoaparat doma, ker so bili razgledi res lepi. A namen in cilj današnjega treninga je bil povsem drug. In uspelo mi je! Jeeee!


 
Uspelo mi je nekaj, kar mi do sedaj še ni. Mogoče se bo komu zdelo smešno ali banalno a zame je to velik dosežek. Celotno turo, od prvega do zadnjega kilometra sem prevozila v najtežjih petih prestavah, kar pomeni, da nisem niti enkrat samkrat na sprednjem zobniku prestavila iz ta velikega na malega. Ej sem se parkrat kar namatrala, a prilezla sem na vse hribčke.

In zakaj takšno mučenje same sebe? Razlog je preprost. Ker tako v teku, kot pri kolesarjenju v breg lezem kot polž in "crknem" že ko samo zagledam vzpon. In si grem že sama sebi na živce. In zato sem se odločila za sankcije. In tako sedaj na pune letam v breg, pa kolesarim v najtežjih prestavah. Ni hudič, enkrat bo že zlaufalo.

Ko pa sem se pred večer odpravila še na dolgi tek s prečiščenim in svežim pogledom na Kozjak, se mi je najprej zdelo kakor da noge niso moje, kakor da vlečem za sabo dve deski obloženi s svinčenimi utežmi. Šele po dobrih 12-tih kilometrih sem se dodobra sestavila.

Lep dan je bil!
Print Friendly and PDF

sobota, 28. maj 2011

TE PRESNETE JAGODE

Ker smo se odločili, da prvo nabrano rundo jagod vložimo v želodce in ker nas je pričakalo deževno, hladno in turobno jutro, ki je kar klicalo po kuhinjskem plesu in vrtenju mešalnika in ker v takšnem vremenu reees ne grem tečt ali kolesarit in ker že dolgo, dolgo časa nismo pekli sladic in ker bi se pa tokrat sladica res prilegla, ker bi morala gospodinjih, pa za ta delo očitno nisem preveč nadarjena ..... sem si privoščila slastno dopoldansko opravilo.

TIRAMISU Z VMEŠANIMI KOŠČKI JAGOD
bebi-piškoti, skleda jagod, 250 g skute, 1 kisla smetana, 1 sladka smetana, 1 vanili sladkor + sladkor po okusu, skodelica močne črne kave

Jagode operem in jih narežem na koščke.

 V večji skledi zmiksam skuto, kislo smetano in sladkor. Dodam stepeno sladko smetano in narezane jagode. Jagode zamešam z žlico, da ostanejo koščki celi.
 V pekač naložim plast piškotov pomočenih v močno črno kavo. Kdor kave ne mara lahko seveda uporabi kakav ali pa kar sadni sok. Preko piškotov enakomerno razprostrem polovico jagodne kreme.
 Na nadev zložim drugo plast namočenih piškotov in dodam drugo polovico skutno-jagodne mešanice.
 Tiramisu posipam s kakavom v prahu in okrasim z jagodo.
 Skledo postavim v hladilnik, kjer bi bilo fajn da bi počivala vsaj 4 do 6 ur, da se piškoti fajn natopijo in zmehčajo. Seveda to velja za tiste, ki se z lahkoto uprejo skušnjavi. Dam roko v ogenj, da pri nas več kot dve uri skleda nebo stala nedotaknjena na hladnem.
...PA NA DOBER JAGODNI TEK!
Print Friendly and PDF

petek, 27. maj 2011

ENA DROBNA

Z dolgimi dnevi je časa za ustvarjanje vse manj. Raje tečem, kolesarim, krampam po vrtu, ... sicer pa, ... saj po deveti uri prilezem šele iz kuhinje.

A mozaik se počasi, počasi sestavlja.






Print Friendly and PDF

četrtek, 26. maj 2011

IZ JAGODNE DEŽELE

Sem mislila skuhati marmelado, pa so bile tako mamljive, da smo se odločili, da prvo rundo vložimo kar v želodce.





Print Friendly and PDF

sreda, 25. maj 2011

POPAJEV NAPITEK

Najnovejše študije kažejo, da za gradnjo mišične mase in izboljšanje delovanja celic špinača res pomaga. Raziskovalci so namreč opazili, da naravni nitrati, ki jih najdemo v špinači, in ostali listnati zelenjavi hranijo mišične mitohondrije ter posledično pomagajo uravnavati krvni pritisk, imunski obrambni mehanizem ter celično presnovo.
 
Anorganski nitrati, ki se razlikujejo od sintetičnih, ki jih pogosto najdemo v predelani prehrani, se v telesu porabijo za proizvajanje dušikovega oksida (NO) - vitalno molekularno komponento, ki prinaša kisik v kri in skrbi za vrsto drugih fizioloških in patoloških procesov v telesu. NO ima tudi močan protivneten učinek ter še številne druge koristi za zdravje.
 
Izkazalo se je, da je špinača polna teh nitratov, ki se pretvorijo v dušikov oksid in koristijo celemu telesu. Ugotovili so, da je vsebnost nitratov, ki bi jih zaužili z okoli 200-300 gramov špinače na dan, že v treh dneh povzročila izboljšanje učinkovitosti mitohondrijev pri intenzivni vadbi. Uživanje špinače znižuje porabo kisika ter poveča proizvodnjo energetsko bogatih snovi v mišičnem tkivu, zaradi česar je posledično izboljšano delovanje mišič in splošno zdravje.
 
 
ŠPINAČNO - SADNI NAPITEK
2 banani, 3 pomaranče, šop svežih špinačnih listov, šop sveže zelene solate
 
Sadnje očistim in narežem, ter zmiksam. Dodam zelenjavo in ponovno zmiksam. Natočim v kozarce in ... popajev napitek je pripravljen.
 




Print Friendly and PDF

torek, 24. maj 2011

KDAJ JIH ZAMENJATI

Neizkušeni tekači si včasih ogledujejo podplate tekaških copat, da bi preverili, koliko so "zdrajsani" in ali si morajo kupiti nove. To je napačno, saj življenska doba copat ni odvisna od obrabljenosti podplata.

Pomembneje je, kako stisnjen je srednji podplat med spodnjim podplatom in stopalom. Material iz katerega je vmesna plast je lahek in dobro blaži tresljaje, vendar se sčasoma stisne. Blaženje je slabše in čevelj izgubi prvotno obliko.

Zaradi obrabljanja srednje plasti podplata večina tekaških copat zdrži 400 - 1000 kilometrov. Zgodi se, da zelo težki tekači ali tekači, ki tečejo neenakomerno obrabijo zunanji podplat, še preden se vmesna plast stisne, vendar je to  zelo redko.

Življenjska doba je torej odvisna od teže tekača in načina teka. Pravijo, da lahko dolgotrajnost preverimo tudi tako, da pritisnemo na srednji podplat. Če sredine ne moremo stisniti, je čas da zamenjamo copate. Tudi če nas začne boleti gleženj ali koleno, moramo preveriti ali so tekaški copati že obrabljeni.

Tekaških copat ne peremo v pralnem stroju ali v zelo vroči vodi. Vroča voda jih lahko poškoduje, še posebej vmesno plast podplata, ter spremeni njihovo obliko. Zaradi tega tudi copate ne smemo sušiti pod zelo vročim radiatorjem.

Koristno je, če si rabo copat beležimo v tekaški dnevnik, tako da vemo kdaj jih moramo zamenjati.








Print Friendly and PDF

nedelja, 22. maj 2011

RDEČE, DIŠEČE, SLASTNE!

Po dopoldanskem kolesarjenju na Areh in pred večernim dolgim tekom, se okusna in sočna jagodna sladica takooo prileže.

Pravijo, da jagode vsebujejo veliko rudnin, predvsem kalij, kalcij, železo, cink, mangan, baker, vrsto mikroelementov in vitaminov - beta karoten, B, B2, folno kislino, vitamin, ter vrsto drugih snovi. Delujejo razkuževalno in zavirajo razvoj mikroorganizmov. Jagode prav tako urejajo presnovo celotnega telesa in v njem delujejo čistilno ter zvečujejo splošno odpornost.

Njam, njam, mljask, mljask in že je več ni.


JAGODNA SADNA SOLATA
jagode, kivi, banana

Sadje očistim in narežem na koščke. Malo posladkam, zmešam in postavim v hladilnik. Postrežem s kepico vanilijevega sladoleda.





Print Friendly and PDF

sobota, 21. maj 2011

NA TEK V SOSEDNJO VAS

Že lani sem rekla, da v Radence več ne grem tečt, pa sem šla.  A letos, ... zjutraj sem zajahala pecikel in se odpeljala v sosednjo vas na 10 kilometrsko Selniško tekaško preizkušnjo. Na tek po gozdu in med nasade jabolk. Dober trening, pa še prav luštno je bilo.





Print Friendly and PDF

MAJSKA VELIKA NOČ

Letošnjo veliko noč smo preživeli vsak na svojem koncu Slovenije in Hrvaške, pa smo si okusno domačo potico privoščili maja.


DOMAČA OREHOVA POTICA
testo: 80 dag moke, kocka kvasa, 2 jajci, žlica sladkorja, žlička soli, 3 dcl mleka
nadev: 1/8 l mleka, 10 dag sladkorja, 1/4 kg orehov, malo margarine, rum po okusu, 1 jabolko

Iz navedenih količin zmiksam testo, ga pokrijem s kuhinjsko krpo in ga pustim kakšno uro, da kipne. No, jaz sem ga pustila krepko več kakor eno uro, pa mi je skoraj pobegnilo.

 Testo ponovno fajn pregnetem, kepo prerežem na dve polovici in vsako posebej razvaljam.
 Testo razvaljam kar na pomokanem pultu.
 Med tem ko testo vzaja pripravim nadev. In sicer, mleko zavrejem, dodam orehe in jih malo pokuham. Nato dodam sladkor, rum po želji in eno naribano jabolko. Zakaj jabolko? Ker ostane potica bolj dolgo sočna.
 Nadev razporedim po razvaljanem testu, ter iz vsake polovice zvijem potico.
 Položim jo v namaščen pekač.
 Zato, da potica med peko ne spoka, jo enakomerno naluknam.
 Pečem v segreti pečici na 200 stopinjah približno eno uro, ali še kakšnih 10 minut zraven.

 Pečeno potico zavijem v platneni prt in počakam, da se počasi ohladi. No, tole počasno ohlajanje pri nas ne funkcionira, ker..... treba je sprobati čim prej, kaj pa če se pokvari!

Print Friendly and PDF