torek, 31. januar 2012

PISANE ROŽICE

Čeprav je sneg za silo pobelil travnike in polja, so pri nas zacvetele nekoliko drugačne rožice. Takšne za dekleta. Za nečakinjo Ano in njene prijateljice.














Print Friendly and PDF

nedelja, 29. januar 2012

MULTIVITAMINSKI REGENERACIJSKI NAPITEK

Naravni sokovi in napitki so za športnike kot nalašč, saj zagotavljajo tekočino, ogljikove hidrate in bogastvo drugih pomembnih hranilnih snovi. Vse to v enem samem kozarcu. Priprava je hitra in preprosta, v primerjavi z večino druge hitre hrane pa sokovi in napitki ne vsebujejo umetnih sladil, konzervansov in drugih umetnih snovi. Zagotavljajo potrebno energijo pred začetkom vadbe, med njo in še posebej po njej, to je v času, v katerem lahko športniki izgubijo željo po trdi hrani.

Tudi sama po dolgih tekih z največjo muko spravim po grlu trdo hrano, medtem ko mi sadni napitki teknejo v vsakem trenutku.

Ker je zadnje štiri dni naš urnik prilagojen Jernejevemu državnemu prvenstvu v plavanju, ki se tokrat "na srečo" odvija v Mariboru, je tudi današnji dolgi tek bil stlačen v okvir tega urnika.

Iz toplega zapečka sem se pognala malo po osmi uri zjutraj, ter malo pred enajsto pred bazenom slekla tekaške stvari. Ob enajstih je Jernej skočil v vodo v svoji zadnji disciplini - 1500 m prosto.

Doma sem si pripravila slaaaasten multivitaminski sadni napitek:

MULTIVITAMINSKI SADNI NAPITEK

Sestavine:
domače grozdje iz zmrzovalnika
1 kivi
1 pomaranča
1 banana
1 jabolko

Grozdje sem odtalila, ostalo sadje pa umila in čistila, ter narezala na koščke. Vse sestavine sem zmiksala v blenderju in nalila v kozarce.

MMMMM, JE TEKNILO!

Kaj se skriva v takšnem napitku?

BANANA
je odličen vir ogljikovih hidratov in kalija, hkrati pa ne vsebuje veliko maščob in natrija. Potrebno je izbirati res zrele banane.

GROZDJE
je idealno po vadbi, ker je bogat vir kalija. Rdeče in črno grozdje vsebujeta več antioksidantov kakor belo.

KIVI
vsebuje veliko kalija in vitamina C. Vitamin C športnike varuje pred poškodbami mišic, zmanjšuje razbolelost mišic in pospešuje zdravljenje. Poleg tega povečuje absorbcijo kisika in aerobno prozvodnjo energije. To je še posebej koristno za športnike, kadar tekmujejo.

POMARANČA
je izvrsten vir vitamina C. Vsebuje tudi folno kislino in kalij.







Print Friendly and PDF

sobota, 28. januar 2012

TOKRAT V RDEČI PREOBLEKI

Osma številka revije Tek plus nas že čaka na policah. Tokrat v rdeči preobleki. Pohitite! Notri se skrivajo same zanimive teme.




Print Friendly and PDF

petek, 27. januar 2012

KJER SO TEKMOVANJA GLAVNA MOTIVACIJA

Tekmovalni duh se skriva v vsakem izmed nas. Kadar nadaljujemo s tekom, ta duh slej ko prej pride na površje. Če imamo stvari pod kontrolo, je lahko tekmovalni nagon dober motiv, saj smo bolj motivirani za dober trening in skušamo doseči več kot sicer. Toda pri večini tekmovalnih tekačev je namesto pozitivnih učinkov, ki jih prinaša tek, najpomembnejši motiv doseganje ciljev.
Tekmovalec si takrat, kadar načrtuješ tek glede na tekmovalne cilje. Vse se prične zelo nedolžno. Po nekaj tekmah se začneš spraševati, kako hitro si sposoben teči, če resno treniraš. Še preden se zaveš, že si ujet v želji teči hitreje, namesto da bi v teku užival.

Vsi rekreativni tekači ne pridejo do te faze. Nekateri preprosto ostanejo rekreativci, medtem ko gredo drugi direktno v tekmovalno fazo. Če ugotovimo, da smo obsedeni s tekmovanjem, je nekaj dejavnikov, ki jih lahko pričakujemo:
Na začetku nas tekmovalni duh navdušuje in nagrajuje.
Zaradi večje količine treningov so naši rezultati boljši. Preberemo vse o treningu, raztezni vadbi, prehrani, itd. postanemo neke vrste "strokovnjak" na vseh področjih. Odkrivamo nove tehnike treninga, ki jih je potrebno preizkusiti. Na koncu ugotovimo, da so si nekatere tehnike popolnoma nasprotujoče.

Naš tekmovalni duh raste, mi pa smo vedno bolj negotovi. Vsakodenvnih tekov ne cenimo več po njihovi lastni vrednosti, ampah razmišljamo le o tem, kako dobro se bomo pripravili za naslednjo tekmo in kako izboljšati tekmovalni čas. Izpustiti en trening pomeni izgubiti tekmo.
Občasno tečemo sami, toda pogosto se pridružimo manjši skupini boljših tekačev in treniramo z njimi, vendar na koncu se bo vsak tek spremenil v tekmo. Tekli boste v tempu za z"mago", ali pa se bodo morali drugi za "zmago" krepko potruditi. Vsaka tekma bo postala izziv za novi osebni rekord.
Kar naenkrat ugotovimo, da nas je tekmovalni duh popolnoma nadvladal. Če majhna razdalja prinese majhen napredek, potem večja razdalja prinese vse večji napredek. Kljub temu, da smo pogosto brali o tem, da vsakdo med treningi potrebuje počitek, se nam zdi, da smo mi posebni primer in da ne potrebujemo toliko počitka. Pojavila se bo konstantna utrujenost in težave s spanjem. Postanemo razdražljivi in naporni za družino in prijatelje. Posledica pretiravanja so poškodbe, balezen ali izčrpanost, zaradi česar ne želimo ali pa ne moremo več teči.

Na tej točki se nam zazdi, da nas je telo izdalo. Napredek dosežen v preteklih mesecih ali letu se izniči, telesna kondicija postopno izginja in naši cilji splavajo po vodi. Mislieč, da nas je telo ukanilo prehitro pričnemo s ponovnim treningom, kar pa težave le še poslabša in prihaja do novih poškodb.

A ko frustracije minejo, se najverjetneje ponovno vrnemo k teku, pri čemer upamo, da smo se iz te lekcije kaj naučili. Na srečo ne gredo vsi tekmovalci skozi takšne ekstreme, da bi vse to izkusili na lastni koži. Na tekmo je potrebno prebroditi utrujenost in bolečino, da dosežemo osebni rekord, ki je že sam po sebi nagrada, hkrati pa nas navdihuje tudi na drugih življenskih področjih. Skrita moč, ki je nismo nikoli uporabili leži zakopana v vsakemi izmed nas, z različnimi izzivi na tekmovanjih pa takšna moč pride na dan. Tekmovanje je lahko zato neke vrste poslanstvo, s pomočjo katerega odkrijemo svoje notranje rezerve. Istočasno pa lahko ugotovimo, kje so naše meje. Skozi naprezanje in bolečino odkrivamo nekaj več o biti, ki se skriva v nas: učimo se na svojih napakah in gremo naprej, novim zmagam naproti.





Print Friendly and PDF

četrtek, 26. januar 2012

SONČNA KRUHASTA KOMBINACIJA

Nekoč sem nekje prebrala, da polnozrnati koruzni kruh priporočajo najstnikom, ker naj bi neka študija pokazala, da najstniki, ki uživajo polnozrnati koruzni kruh, pojedo občutno manj nezdrave hitre hrane. Dvomim, da to drži, a koruzni kruh je reees dober.

KORUZNI KRUH Z BUČNIMI SEMENI

Sestavine:
  • 20 dag koruzne moke
  • 50 dag gladke moke
  • kocka kvasa
  • pest bučnih semen
  • žlička soli
  • žlička sladkorja
  • žlička olja
  • 1 dcl kefirja
  • 1.5 - 2 dcl tople vode

V večjo skledo presejem koruzno moko in jo poparim.


Poparjeno moko z vilicami premešam, da dobim takšno suho zmes.



Medtem, ko se poparjena moka ohlaja, nasujem ob stran gladko moko, naredim vanjo jamico, noter nadrobim kvas, ga posujem z žličko sladkorja in zalijem s toplo vodo.



Ko kvsa naraste, dodam sol, olje, bučna semena, jogurt in vodo, ter vse sestavine zmiksam v gladko ne preveč mehko testo. Skledo pokrijem s kuhinjsko krpo, ter postavim testo v topel prostor, kjer vzhaja 1 uro.


Vzhajano testo temeljito pregnetem in razdelim na dva enako velika kosa.


Iz vsakega oblikujem ličen hlebček kruha in ga položim na pekač obložen s peki papirjem.


Vsak hlebček z ostrim nožem nekoliko zarežem, da med peko ne poči. Vklopim pečico in počakam kakšnih 20 minut, da se fajn segreje. Med tem časom kruhki pridno vzhajajo.


Hlebčke pečem dobrih 45 minut. Prvih 20 minut na temperaturi 250 stopinj, nato pa na temperaturi 200 stopinj.


MMM, JE OKUSNO! IN ZDRAVO! IN DOMAČE!


Print Friendly and PDF

sreda, 25. januar 2012

KOSILO ZA ZIMSKE DNI

Segedin golaž ali Scekelygulyas izvira iz Szegeta na Madžarskem. Mesta, kjer proizvajajo najboljšo papriko in imajo odlićno svinjsko meso, ter pridelajo veliko zelja. In te sestavine so osnova za golaž. Domačini za segedni golaž uporabljajo svinjska rebra, medtem ko ostali Madžari golaž pripravljajo iz govedine. Značilen dodatek za golaž je kisla smetana, ki jo Madžari dodajo tik pred serviranjem.

 
SEGEDIN GOLAŽ

Sestavine:
  • 1 kg kislega zelja
  • 500 g svinjske ribice
  • 2 čebuli
  • 2 stroka česna
  • 3 lovorovi listi
  • 2 žlici mlete rdeče paprike
  • 1 žlica paradižnikove mezge
  • ščepec soli in mletega popra
  • kisla smetana

 Čebulo očistim in jo narežem. Mesto operem in ga narežem na manjše kocke.

V večji posodi segrejem olje, dodam čebulo in jo med mešanjem pražim toliko časa, da postekleni. Dodam meso in ga pražim tako dolgo, da se enakomerno popeče s vseh strani. Potresem z mleto papriko in na hitro premešam. Dodam zelje, paradižnikovo mezgo, lovorov list, kumino, česen ter toliko vode, da so vse sestavine prekrite. Sestavine zavrem, lonec pokrijem in kuham še približno eno uro.

10 minut pred koncem kuhanja vmešam kislo smetano, popram in solim. Segedin golaž je gotov, ko je zelje mehko, meso pa lahko razpolovim z vilico. Pred serviranjem odstranim lovorjeve liste.



Print Friendly and PDF

torek, 24. januar 2012

MUMMENTAART

Ime pogače, ki izvira iz Luksenburga, pojasnjuje njen način priprave in izgled. Pod "pokrovom" je seveda sočna jabolčna obloga oz. nadev. Jabolčne in druge sadne pogače so značilne praznične in počitniške sladice, nepogrešljive so tudi na poročnih gostijah.

MUMMENTAART (POGAČA S POKROVOM)

Sestavine:
za testo:
  • 500 g moke
  • kocka kvasa
  • 100 g sladkorja
  • 200 g masla
  • 2 jajci
  • malo vode
  • ščepec soli

za nadev:
  • jabolka
  • cimet
  • sladkor po okusu
  • rozine

Priprava:
Moko presejem v skledo, vanjo naredim jamico, noter nadrobim kvas, ga posujem z žličko sladkorja in zalijem s toplo vodo. Počakam, da kvasec kipne, nato dodam ostale sestavine, ter zmiksam gladko testo. Pokrijem ga s kuhinjsko krpo, ter pustim na toplem vsaj pol ure.

Med tem časom očistim in naribam jabolka.

Vzhajano testo ponovno pregnetem in ga razdelim na dva dela. Na večjega in na manjšega. Večji del testa razvaljam in ga položim v namaščen pekač.




Testo naj sega čez rob pekača. Po testu razdelim jabolka, jih posujem s cimetom, sladkorjem in rozinami.



 Iz preostalega testa razvaljam pokrov, ter z njim prekirjem nadev. Robove testa dobro stisnem. Pokrov večkrat prebodem.




Pečem 40 min. pri 180 stopinjah. No, kot je očitno razbrati iz slike je moja pogača kar močno rjava. Zakaj? Ker mati misli, da mora početi sto stvari hkrati, je šla tečt in pogača je bila v pečici 50 minut. In zdaj je takšna. Lepe čokoladne barve. Skratka, tega početja vam med peko peciva ne priporočam.




Print Friendly and PDF