A znate prisluhniti svojemo telesu? Tek je odlično sredstvo za spoznavanje samega sebe, svojih sposobnosti, svojega telesa. In fajn je, ko mu znaš prisluhiti in ga poslušati. Pozornost ti dvakrat povrne.
Hja, če se v mislih vrnem na konec lanskoletne sezone, ki je bila resnično dolga in ko pomislim, kakoooo sem bila utrujena. Ne jaz, ne umsko, utrujeno je bilo telo. Glava bi še kar tekla, telo pa več ni hotelo. In tako sem slab mesec malo tekla, malo počivala, tu in tam odtekla kakšen daljši tek, pa spet kakšen dan nič, ... skratka vse skupaj je izgledalo dokaj klaverno. Dokler se mi ni nekega dne zazdelo, da mi telo sporoča, da potrebuje nekaj drugega. Nekaj, kar ni tek, a je miganje. In tako se je 14 dni dogajalo Pohorje. Iz dneva v dan, skoraj vsaki dan. Dokler mi ni Sašo lepega dne prijazno namignil, da mogoče pa le malo pretiravam. Pa sem se umirila in si rekla. Ok. Pa poskusimo ponovno s tekom. Mogoče pa bo šlo. Mogoče, mi bo spet fajn.
Obula sem tekaške copate in se radovedno pognala na cesto. Šlo je! Super je bilo in ponovno sem uživala! A kar je bilo najvažneje, čutila sem, da je telo spočito in da gre kot namazano.
In tako se ponovno veselo podim po okoliških cestah, a enkrat na teden še vedno skočim po najkrajši poti na Pohorje. Tudi sobotni plavalni trening otrok sem izkoristila za hiter pohorski trening gor - dol.
Mogoče pa se smučajo po zemlji.
Ka kadilo se je vse naokrog od umetnega pridelovanja zime.
Časa za počivanje ni bilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar