Kakšen podaljšani vikend! Na brzino, iznenada, nanačrtovano.
Sašo je triatlonski delovni teden pričel že prejšnjo soboto. Matija se mu je kot tekmovalec pridruživ v torek, meni pa se je v sredo nepričakovano prikazala priložnost, da se jima tudi sama priključim. Ni mi bilo potrebno dvakrat reči. V dobri uri sem imela spakirane vse stvari za tek, plavanje in kolesarjenje in ob šestih popoldan sem že sedela v avtu - na poti v Lignano.
Štiri dni teka, kolesarjenja in plavanja. In baterije so ponovno polne.
Pogled na peščeno plažo, ki ji ni videti konca.
Sašo je triatlonski delovni teden pričel že prejšnjo soboto. Matija se mu je kot tekmovalec pridruživ v torek, meni pa se je v sredo nepričakovano prikazala priložnost, da se jima tudi sama priključim. Ni mi bilo potrebno dvakrat reči. V dobri uri sem imela spakirane vse stvari za tek, plavanje in kolesarjenje in ob šestih popoldan sem že sedela v avtu - na poti v Lignano.
Štiri dni teka, kolesarjenja in plavanja. In baterije so ponovno polne.
Pogled na peščeno plažo, ki ji ni videti konca.
Sence v tem letnem času sicer nismo potrebovali, so pa bori lepo dišali.
Prva dva dni se je v odzadju svetila celotna alpska veriga.
Vsa dvorišča so prelepo urejena.
Tudi kaj takega se da videti. Kakor pri nas v Prekmurju.
Joj, kako sem se že veselila pomladi. Pa nas je ponovno napadel taaaakšen mraz.
Ni komentarjev:
Objavite komentar