Hudiča, sedaj pa imam počasi že dovolj! Kje je pomlad? Kje so trobentice, zvončki in telohi? Kje je sonček? In ne nazadnje kje so pisane barve?
Tako kot sem si decembra želela sneg, tako si ga sedaj več ne želim.
Joj, kako paše vsaj tale računalniška pomlad!
Tako kot sem si decembra želela sneg, tako si ga sedaj več ne želim.
Joj, kako paše vsaj tale računalniška pomlad!
In ko sem tako razmišljala, sem že bila odločena. Grem tečt, pa tudi če padajo sekire. No, na srečo danes nič ni padalo, so pa bili ob cesti kupi snega, plundre in luže. Vendar kakšen je bil zrak! Čist, svež in poln kisika. Uf, je prijal tek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar