Tek je kakor čudežna tableta. Kadar počasi tečemo se naše mišice preusmerijo na kurjenje maščob in pustijo sladkor možganom. Možgani potrebujejo za razmišljanje glukozo. Kadar pa mišice umskega delavca, ki se že dolgo ni gibal kurijo glukozo, se raven sladkorja v krvi zniža. Ker so možgani na to zelo občutljivi, postanemo utrujeni, živčni in nezbrani. Vendar takoj ko svoj encimski sistem preklopimo na kurjenje maščob, ostaja raven sladkorja v krvi stalna. Zbrano lahko delamo zelo dolgo, ne da bi si pri tem pomagali z dodatnim vnosom glukoze, ki poskrbi le za to, da se nam zviša raven sladkorja v krvi, privlači stresne hormone in čez pol ure smo bolj živčni kot prej. Takšno stanje lahko dosežemo že po treh mesecih rednega teka.
AEROBNO
pomeni ob prisotnosti kisika. Aerobno delujemo, ko hodimo, spimo, jemo, gledamo televizijo, berem,…. ali tečemo brez naprezanja, mišice imajo dovolj kisika, da kurijo maščobo. Telo pri aerobnem gibanju proizvaja energijo, ki nas zelo dolgo drži pokonci. Po domače, energijo proizvajamo aerobno, ko se zrak, ki ga dihamo, poveže s hrano, ki jo pojemo, da lahko mišice delujejo.
ANAEROBNO
pomeni, da se močno naprezamo oz. da mora telo naporno delo opraviti zelo hitro. Mišicam pohaja kisik in da bi hitro prišle do energije morajo kuriti ogljikove hidrate.
Telo dobiva energijo iz aerobnega in anaerobnega vira. Vsakokrat, ko je vadba dovolj intenzivna, da potreba telesa po kisiku presega zmožnost preskrbe s potrebno količino le-tega, delujemo anaerobno. Zato pri zelo napornem delu hitreje dihamo – telo namreč poskuša dobiti čimveč kisika, da bi lahko delovalo aerobno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar