V zgodovini je bil visoko cenjen, potem pa so se izbranci visokega sloja, kot je bila denimo Katarina Medičejska, odločili, da je fižol kmečka hrana, ki ni dovolj elegantna in posebna za njihove prefinjene želodčke. Zamenjali so ga z danes tako priljubljenim trendom predelane hrane.
Tako je še danes znan rek, da je fižol meso ubogih, ki pa ne velja več, odkar strokovnjaki domnevajo, da živalske beljakovine povzročajo številne bolezni. Nekaj časa so fižolu očitali, da nima tako popolne beljakovinske sestave kot meso. To je res. A, če fižol kombiniramo naprimer z žitom, dobimo obrok sestavljen iz vseh potrebnih aminokislin, ki jih potrebujemo.
Ostajajo številne vrste fižola, od sivčka do belega ali črnega fižola, pri čemer moramo paziti, da v zrnju ni nobenih, še tako majhnih luknjic, saj pomenijo našim očem nevidne "stanovalce".
Zaradi lažje prebavljivosti sta zadnje čase najbolj priljubljeni vrsti fižola mungo in adzuki. Adzuki slovi kot najbolj sladka in najmanj "fižolasta" vrsta fižola. Na Japonskem, kjer naj bi bila njegova domovina, iz njega pripravljajo mleko in sladice. Največkrat zrnje in sladkor zavrejo v nadev.
Obe vrsti fižola je možno zmleti v moko. V kitajski medicini ju zelo priporočajo ženskam, zlasti med menstruacijo in v obdobju dojenja, krepita tudi delovanje mehurja in ledvic, uživanje pa naj bi dajalo pogum in energijo.
Obe vrsti fižola lahko kalimo, vendar je v taki obliki najbolj znan mungo. Zanimivo je, da kalčki vsebujejo vitamin C, ki ga fižol nima. Sami jih pridelamo tako, da zrnje namočimo čez noč, nato pa ga v primerni posodi - kalilniku postavimo na toplo, temno, vendar zračno mesto in poskrbimo, da je ves čas mokro. Po kitajski medicini naj bi mungo hladil in razstrupljal telo, lajšal naj bi tudi vnetja.
Tako je še danes znan rek, da je fižol meso ubogih, ki pa ne velja več, odkar strokovnjaki domnevajo, da živalske beljakovine povzročajo številne bolezni. Nekaj časa so fižolu očitali, da nima tako popolne beljakovinske sestave kot meso. To je res. A, če fižol kombiniramo naprimer z žitom, dobimo obrok sestavljen iz vseh potrebnih aminokislin, ki jih potrebujemo.
Ostajajo številne vrste fižola, od sivčka do belega ali črnega fižola, pri čemer moramo paziti, da v zrnju ni nobenih, še tako majhnih luknjic, saj pomenijo našim očem nevidne "stanovalce".
Zaradi lažje prebavljivosti sta zadnje čase najbolj priljubljeni vrsti fižola mungo in adzuki. Adzuki slovi kot najbolj sladka in najmanj "fižolasta" vrsta fižola. Na Japonskem, kjer naj bi bila njegova domovina, iz njega pripravljajo mleko in sladice. Največkrat zrnje in sladkor zavrejo v nadev.
Obe vrsti fižola je možno zmleti v moko. V kitajski medicini ju zelo priporočajo ženskam, zlasti med menstruacijo in v obdobju dojenja, krepita tudi delovanje mehurja in ledvic, uživanje pa naj bi dajalo pogum in energijo.
Obe vrsti fižola lahko kalimo, vendar je v taki obliki najbolj znan mungo. Zanimivo je, da kalčki vsebujejo vitamin C, ki ga fižol nima. Sami jih pridelamo tako, da zrnje namočimo čez noč, nato pa ga v primerni posodi - kalilniku postavimo na toplo, temno, vendar zračno mesto in poskrbimo, da je ves čas mokro. Po kitajski medicini naj bi mungo hladil in razstrupljal telo, lajšal naj bi tudi vnetja.
MEŠANA SOLATA S KALČKI MUNGO FIŽOLAnakaljena semena mungo fižola, bulgur, čebula, paradižnik, feta sir, zelena solata, bučno olje, sol, kis
Čebulo očistim in jo narežem na tanke rezine.
Prav tako očistim paradižnik in ka narežem na kocke.
V skledo vsipam nakaljena semena in skuhan in ohlajen bulgur - ponavadi je to tisti, ki ostane prejšnji dan od kosila.
Feta sire narežem na kocke.
V skledo dodam čebulo, paradižnik, sir in na trakove narezano zeleno solato. Fajn prelijem z bučnim oljem, solim, popopram in dodam še kis.
Sestavine premešam in že se sliši .... mljask, mljask, mmmmmm.
Tole pa bo za sprobat. Se mi po omari valja mungo fižol, pa nisem vedela kaj bi z njim. Ga bom probala nakaliti. Ti ga uporabljaš še za kaj drugega?
OdgovoriIzbrišiUporabljam ga izključno za nakaljevanje. Hitro kali in pojemo ga kar surovega.
OdgovoriIzbrišiUživaj!
Pa ni treba tudi nakaljenih stročnic še malo pokuhati?
OdgovoriIzbrišiEvo, to se moram pa še navadit počet. Kalilnik me že dolgo mika, da mi ne bo treba kupljenih kalčkov jest. Potem pa samo še miksi :)
OdgovoriIzbrišiŠe dobro, da pišeš blog, se kaj koristnega nalezem tule.
Ko bi se le še športanja... uhh..
Tatjana: Nekateri nakaljene stročnice res pikuhajo, a mi pojemo kar surove. Mungo fižol mislim. Ostalih še nisem nakaljevala.
OdgovoriIzbrišiSonja: Ja, kalčkanje je res ena fajn stvar.
Tatjana jaz mungo kuham in jeva kot navadni fižol, v solati, med solato, med testenine, samo sedaj ko dojim ga ne upam jest, ker pravijo da soja napenja, fižol tudi, mungo pa ne vem, če je mešanica obojega.....
OdgovoriIzbriši