INTERVJU

Pri Đuboxu so me prijazno povabili, da odgovorim na nekaj zastavljenih vprašanj. Z veseljem sem se odzvala in nastali so tile odgovori.

Celoten intervju s prelepimi slikicami iz mojega bloga pa lahko preberete TUKAJ


1. Ko smo bili majhni, smo sanjali, da bomo postali smetarji, učiteljice ali piloti, kariere blogerja pa si najbrž ne želi prav veliko otrok. Zakaj sploh imeti blog?

Priznam, da sem se nekje v zreli dobi svojega življenja »zaštrikala« v svoje življenje in pristala razpeta zgolj med službo in gospodinjskimi opravili, življenje pa je spolzelo mimo. Takrat sem nekako zašla v svet blogerjev in med njimi odkrila tudi blog, ki mi je kar nekaj časa polnil vsakdanje baterije. To je blog pokojne Ruth – KDOR ZASEJE VRT, ZASEJE ŽIVLJENJE. Ona mi je dala toliko navdiha in toliko idej, da sem tudi sama pričela razmišljati o svojem blogu.

Istočasno sem pričela spoznavati tudi čare domače kuhinje in zdravega prehranjevanja, ter ugotovila, da o kuhanju pravzaprav sploh nimam pojma.

Pa sem si rekla: »Ok, draga moja. Od sedaj se bom v kuhinji potrudila, kuhala čim več sama in čim bolj domače, lotila se bom peke kruha, vzgajala bom kalčke, pila bom sadne in zelenjavne sokove in pekla domače sladice. Ampak, če bom vse to počela, bom to počela tako, da bo koristno za vse, meni pa bodo ostali zapisani recepti, v katere bom lahko pokukala kadar koli bom hotela. »

In tako se je rodil blog ENA LEVA, ENA DESNA.

A, zakaj sploh imeti blog?
Jaz ga imam zato, da vanj zabeležim zanimive misli, recepte, članke, pokažem svoje izdelke, si zapišem kaj se čez leto dogaja na domačem vrtu in objavim utrinke iz športnih prireditev.


2. Kolikokrat na dan klikneš na svoj blog? Ali kdaj prebiraš arhiv oziroma svojo blogersko zgodovino?

Na svoj blog kliknem vsaj enkrat na dan, saj tudi skoraj vsaki dan nekaj malega zabeležim. Po zgodovini svojega bloga resnično redko kdaj brskam, razen kadar iščem kakšen recept, ki sem ga že objavila in ga v tistem trenutku potrebujem v kuhinji.
V bistvu pa se trudim in pri vseh temah, ki jih objavljam iščem nove recepte, nove vzorce, nove zanimivosti in s tem skrbim, da tudi sama ne zapadem v vsakodnevno monotonijo, ter vzpodbujam svojo kreativnost.

3. O čem najraje pišeš in kaj narediš, če se ti res ne da blogati? Žrtvuješ kos dobre torte vesolju za navdih?

Jooooj, življenje je tako lepo, tako pestro in tako zanimivo in mene zanima toooliko stvari, …. A v svojem blogu sem se ujela nekje med kuhinjo, športom, vrtom in ročnimi spretnostmi. Rada pečem in to tudi opisujem. Obožujem tek in dobre rezultate in tudi o tem kdaj pa kdaj steče beseda. Na majhnem vrtičku ob hiši pridelamo tudi nekaj domače zelenjave in zanimivo je opazovati, kako skozi leto vrt spreminja svojo podobo. Ko pa se zvečer vsi posedejo k televiziji, jaz zaposlim svoje roke. Rada pletem, še raje pa izdelujem nakit iz perlic in to tudi pokažem v svojih objavah.

S tem, da se mi nebi dalo blogati nimam nekih večjih problemov. Večinoma ideje kar stojijo v vrsti in čakajo na svoje objave. Kadar pa pride dan, ko nastane v glavi praznina, seveda brez problemov objavo izpustim. Se ne silim in ne rinem z glavo skozi zid, ker nima smisla. Je pa res, da že nekaj časa ne objavljam ob vikendih. Skoraj striktno se tega držim, saj so to dnevi za oddih, za preživljanje časa brez računalnika in za uživanje v naravi.

4.Kako pomembni se ti zdijo komentarji oziroma odziv bralcev? Koristijo predvsem gospodu Egu, ki uživa pod žarometi hvale in vzdihi navdušenja, ali je od njih še kakšna druga korist? Se iz njih pogosto razvije spletna debata?

Svoj blog sem pričela pisati »iz nule«. Nobenemu nisem povedala, da je nastal in nisem ga obešala na veliki zvon. Dobesedno predala sem ga blogerskemu svetu in opazovala kaj se bo z njim zgodilo. Moram priznati, da sem še danes, ko je blog star že pet in pol let navdušena, presenečena in zelo vesela, da ga dnevno obišče kar precejšnje število bralcev.

Ja, seveda komentarji so koristni. Dajo ti občutek, da te nekdo res spremlja, dajo ti novi zagon, te vzpodbudijo, mnogokrat dobiš tudi kakšen pameten nasvet, seveda pa se v komentarjih najdejo tudi kritična razmišljanja bralcev, ki pa so tudi vedno dobrodošla. Spletna debata se ob mojih zapisih običajno ne razvija.


5.O čem najraje bereš oziroma kaj najbolj občuduješ na drugih blogih?

Rada prebiram predvsem bloge z malo teksta in mnogimi fotografijami. Ugajajo mi ustvarjalni in kuharski dnevniki, prebiram potovalne in fotografske bloge, pa tudi modne in dizajnerske, kjer najdem uporabne ideje o urejanju stanovanja in vrta.

6.Kakšna blogerka boš, ko boš velika, in kakšen bi bil tvoj sanjski blog?

Mislim, da ob svojem blogu ne bom več dosti zrastla, a nikoli ne reci nikoli, pustim se presenetiti. Moj blog je predvsem moj hobi in sprostitev. To so zapisi, ki nastajajo iz dneva v dan - spontano. O sanjskem blogu ne razmišljam. Pisala in objavljala bom dokler bom imela voljo in veselje do tega, ko pa bo blog postal obveza, bom ga opustila in ostal bo le lep spomin na pretekle čase.

7.Katere tri slovenske bloge (ja, samo tri!) bi predlagala Đuboxu za kakšnega od naslednjih intervjujev?

Težko izberem le tri slovenske bloge, zato jih navajam pet, vi pa izberite tri:

Popotniški dnevni družine na potepu po svetu
Osebno in zasebno - Helena golenhofen
Življenje brez glutena
World throuhg Andrejas eyes
Manca Košir

In za konec – hvala Đuboxu za intevju. Super ste in upam, da bo Đubox nekoč res postal the Blog.