Saj poznaš ta občutke. Prideš domov, odložiš stvari in namesto, da bi hitro smuknil v tekaška oblačila, se prekladaš sem ter tja, se obiraš in neskončno zavlačuješ. Da nadeneš nase opremo, ti pobere kar precej dragocene energije.
Pogledaš skozi okno. Vroče je in na zahodu se že nabirajo oblaki. Namesto, da bi šel odtečt si natočiš kozarec vina in se udobno zlekneš pred televizor.
Srečen si, ker si se izognil vadbi, a kaj hudiča, ko te notranji glas ne pusti pri miru. Kljuva in kljuva in naenkrat se zaveš, da te je premagal tisti slabotni del tebe, ki sabotira tvoje tekaške plane, ti krade energijo in zagon, ter ti preprečuje da počasi a vztrajno dosegaš svoje zastavljene cilje.
Nisi edini. Tudi tisti bolj ambiciozni se ne počutimo vedno motivirani. Pridejo celo obdobja, ko smo popolnoma brez motivacije, energije in želje. Vsaj jaz.
A nam največkrat uspe. Premagati negativne misli, vstati in pričeti s tekom. In če lahko uspe to nam, lahko uspe tudi tebi.
Res je, da obstaja mnogo različnih tehnik, ki bi te navdušile za vadbo a le ena je najbolj učinkovita. Preprosto, vstani in prični tečt.
Lastne izkušnje lahko potrdijo, da ko si enkrat oblečen, obut, na svežem zraku in v tekaškem koraku, vadbe ne boš več prekinil. Premagati moraš le eno oviro in to je: vstati in narediti prvi korak.
Preprosto, a ne?
Ojoj, kako mi je to poznano :). Se strinjam s tabo, ko narediš orvi korak je že vse OK.
OdgovoriIzbriši