nedelja, 5. december 2010

MIKLAVŽEVO DARILO

O ja, saj vem da danes zvečer hodita miklavž in parkelj in obdarujeta pridne otroke in odneseta poredne. Ooo in tudi to vem, da sem za takšno obdarovanje že zdavnaj prestara. A nikjer ne piše, da je obdarovanje samega sebe prepovedano. In danes je bil prav primeren dan za zimsko pravljično darilo. Seveda pa je bilo potrebno za takšno obdarovanje tudi nekaj narediti. Predvsem vključiti nožni pogon.

A se je izplačalo.

Tek sem začela v mrazu in megli.


A že kmalu sem veselo tekla sončku naproti.



Kaj kmalu se je nebo razjasnilo, megla pa je padla v dolino.





Tako kot Pohorje se je tudi Kozjak kopal v soncu.



Pri odcepu za Pisker mi je bilo že fajn vroče.

A bilo je prekrasno.



Sneg se je svetil in lesketal v soncu.



Dolina pa je bila še vedno zavita v meglo.



Pogled je segel tudi k našim severnim sosedom.





Na Glažuti je bil tokrat cilj.





Bela cesta me je vodila nazaj domov.

Na smučišču Ruška so topovi bruhali s polno paro. In z veseljem priznam - pri 41 letih me sploh več ne vleče na smuči. O, pa so bili časi, ko smo stali v kolonah in cele dneve preživeli na belih smučinah. Sedaj mi je pa takšen tek dosti lepša sprostitev.



Print Friendly and PDF

sobota, 4. december 2010

ZA LENUHE

Tale leni recept sem sicer mislila prihraniti za naslednji teden, a sem pozabila, da je potrebno tudi fotoaparatu kdaj pa kdaj privoščiti priboljšek in mu ponuditi nove, sveže baterije. Tako sva se danes kar fajn sporekla. Jaz sem hotela na tek, on pa ni hotel niti pomežikniti in mi vsaj malo pokazati, da me posluša in da gre z menoj. Pa sem ga krepko okarala in za kazen pustila doma. Ej, kakšna škoda! Ko pa je bilo takooo lepo, tako zimsko, tako belo in tako pravljično.

No, pa sem med tekom, ko sem občudovala pravljično zimsko pokrajino razmišljala o tej leni piti. Zakaj lena? Le zakaj se tako imenuje? Če pa moraš za njeno pripravo prav tako stopiti do trgovine, nakupiti sestavine, zmesiti testo, očistiti jabolke in jih naribati.

Je pa res, da testo ne potrebuje počivanja, da je sestavin dokaj malo, ter da je priprava enostavna in kar hitra. A je zato lena? Ne vem. Mogoče je pa lena zato, ker je tako prijetno, ko si zvečer postrežeš s koščkom sveže, domače slaščice, se zlekneš v naslonjač in kot največji lenuh na svetu vse pospraviš v želodec. Ja. To je pravo razmišljanje. Sem prepričana.

A pozna kdo boljšo razlago?

LENA PITA
450-500 g moke, 250 g masla/margarine, 2 rumenjaka, 4 žlice sladkorja, 2-3 žlice kisle smetane, 1 pecilni prašek

za nadev: 1-1.5 kg jabolk, 3 žlice sladkorja, 2 beljaka, cimet, pšenični zdrob

Zmešam maslo, rumenjake, sladkor in kislo smetano. Dodam moko in pecilni prašek in zamesim krhko testo. Razdelim ga na dva dela.

Jabolke očistim in jih naribam. Dodam sladkor, cimet in sneg iz dveh beljakov, ter sestavine počasi premešam.

Testo razvaljam, ter ga položim v namaščen pekač. Posujem ga z zdrobom, preko razporedim jabolčni nadev, pokrijem z drugo polovico razvaljanega testa in postavim v segreto pečico. Pečem cca. 1 uro pri 180 stopinjah.



Print Friendly and PDF

petek, 3. december 2010

VEČERNA REKREACIJA

Ravnokar prebiram novo slovensko revijo Tek plus, v kateri ja kar nekaj prostora namenjeno zimski vadbi. A o takšni rekreaciji ni ne duha ne sluha. Ja. Tudi kidanje snega, letanje z lopato po dvorišču in prižiganje lučke je lahko zelo lepa večerna rekreacija.









Medtem, ko sem se podila gor in dol po dvorišču je v kuhinji prijetno dišalo po svežem kruhu. Tale je malce nenavadne - bumerang oblike. A zakaj takšen? O tem drugič.



Print Friendly and PDF

četrtek, 2. december 2010

KAKO HVALEŽNA VRTNINA

O ja, seveda še kuham in pečem. Redno in raznoliko, le da me je nedavni sneg takooo prevzel,...

In ko sem se danes ubadala z večnim, vsakodnevnim, vedno enakim vprašanjem - le kaj skuhati? - so me misli ponovno pripeljale do buče. To pa je ena res hvaležna vrtnina. Koliko raznolikih okusov lahko z njeno pomočjo ustvarimo in koliko sem jih dejansko ustvarila. Iz ene buče! Od štrudla, pite, pa vse do tega zanimivega obroka.

In ponovno je moralo biti dobro, pa ne vsaki dan isto in kar je najbolj zahtevno - skuhano je moralo biti danes za jutri.

Tole je nastalo:


BUČNA OMAKA Z GORGONZOLO
žlička olja, čebula, 2 stroka česna, žlička narezanega žajblja, 1/2 žličke zmletih feferonov (po želji) 1/4 žličke muškatnega oreška, buča, 1/4 kozarčka goste smetane, 1 gorgonzola, sol in poper po okusu, žajbelj za dekoracijo

1. Čebulo narežem na kolobarje in jo prepražim na olivnem olju.





2. Dodam sesekljan česen, žajbelj, feferone in muškatni orešek, ter na kratko prepražim skupaj s čebulo.






3. Dodam na koščke narezano bučo, smetano, gorgonzolo, sol in poper in sestavine fajn premešam.




4. Pokrijem posodo in omako kuham približno 20 minut.

5. Med tem časom skuham njoke ali testenine, razen..... Ja, razen, če kuham danes za jutri. V tem primeru skrbna gospodinja naredi goro domačih njokov, jih pridno zloži na pladenj, pokrije s folijo in postavi v hladilnik.






6. Omako prelijem po testeninah, okrasim z žajbljevimi lističi in postrežem



Print Friendly and PDF