MIKLAVŽEVO DARILO

O ja, saj vem da danes zvečer hodita miklavž in parkelj in obdarujeta pridne otroke in odneseta poredne. Ooo in tudi to vem, da sem za takšno obdarovanje že zdavnaj prestara. A nikjer ne piše, da je obdarovanje samega sebe prepovedano. In danes je bil prav primeren dan za zimsko pravljično darilo. Seveda pa je bilo potrebno za takšno obdarovanje tudi nekaj narediti. Predvsem vključiti nožni pogon.

A se je izplačalo.

Tek sem začela v mrazu in megli.

A že kmalu sem veselo tekla sončku naproti.

Kaj kmalu se je nebo razjasnilo, megla pa je padla v dolino.

Tako kot Pohorje se je tudi Kozjak kopal v soncu.

Pri odcepu za Pisker mi je bilo že fajn vroče.

A bilo je prekrasno.

Sneg se je svetil in lesketal v soncu.

Dolina pa je bila še vedno zavita v meglo.

Pogled je segel tudi k našim severnim sosedom.

Na Glažuti je bil tokrat cilj.

Bela cesta me je vodila nazaj domov.

Na smučišču Ruška so topovi bruhali s polno paro. In z veseljem priznam - pri 41 letih me sploh več ne vleče na smuči. O, pa so bili časi, ko smo stali v kolonah in cele dneve preživeli na belih smučinah. Sedaj mi je pa takšen tek dosti lepša sprostitev.