petek, 17. december 2010

365 DNI V NEKAJ ZAMAHIH - 1. del

Ker pravijo, da so tile doooolgi hladni zimski dnevi idealni za razne inventure in urejanje čez leto nakopičenih stvari, sem se tudi sama odločila, da v decemberskih večerih »rešim« svoj računalnik vse odvečne nesnage in hkrati uredim toooliko fotografij, ki so nastale čez leto.

In ko tako brskam in urejam vse te fotografije, ugotavljam, da je pisanje bloga v bistvu ena super stvar. Fajn je, ko se ozreš nazaj in si ogledaš vse te v objektiv ujete trenutke. Pa se mi mnogokrat zdi, da ne vem kje se me drži glava, a tu pa tam me vseeno prešine, da se mi nič ne dogaja. A fotografije mi govorijo, da se v bistvu kar dogaja. Konstantno.

In če ob koncu leta potegnem črto in se vprašam: »In kakšno je bilo moje leto?« Iiiii, zanimivo in predvsem polno takšnih in drugačnih nepozabnih dogodkov.

No, pa se bom najprej ustavila v tem, za ene podivjanme, za druge prelepem božičnem času. Tudi doma narejena majhna presenečenja nekaj štejejo.

Takšen je bil lanski navdih:

Ogledala sem si žive jasli, kjer pa je manjkalo zimsko vzdušje. Zapiski pravijo, da sem za božič tekla v kratkih rokavih.







Buče so me že lani očarale, zato bučna marmelada ni manjkala med darilci.





Po dolgem, dolgem času sem v roke vzela pletilke.



En takšen zinimiv okus se je najdel tudi v tej pomarančno-limonini marmeladi.




Tudi slastni domači makroni s suhimi marelicami so pristali v majhnih vrečkicah. Mmmm.


Print Friendly and PDF

Ni komentarjev:

Objavite komentar