Nadaljujemo s preizkušanjem mafinjskih slaščic. Na vrsti so bili čokoladno črni primerki.
ČOKOLADNE TORTICE
Sestavine:
- 250 g polnozrnate moke
- 2 jedilni žlici kakava v prahu
- 1 pecilni prašek
- 2 jajci
- 100 g sladkorja
- 1 vanili sladkor
- 80 g masla
- 75 ml močne črne kave
- 250 g navadnega jogurta
Jajca in sladkor zmiksam, dodam stopljeno maslo in ponovno zmiksam. V zmes presejem moko, dodam pecilni prašek, kakav, kavo in jogurt, ter vse sestavine zmiksam v gladko testo.
Model za mafine obložim s papirnatimi modelčki in jih do vrha napolnim z maso. Pekač postavim v segreto pečico in tortice pečem cca 30 minut na 180-tih stopinjah.
Pečene tortice pustim v modelu še približno 5 minut. Če kdo želi, jih lahko tudi posuje s sladkorjem v prahu, ampah tudi brez so čisto dobri in dovolj sladki.
Kadar imamo na mizi kos mesa, ki ne plava v nobeni sočni omaki se zraven odlično poda porcija dušene zelenjave. Pa itak jo imamo na vrtu in jo moramo porabiti pred zmrzaljo.
DUŠENA ZELENJAVA
Sestavine:
- 6 dag maščobe (olivno olje)
- 2 žlici sesekljane čebule (1 čebula)
- 2 stroka strtega česna
- kodrasti ohrovt
- brokoli
- 1/3 feferona
- 2 korenčka
- 1 paprika
- paradižnik
- 1/2 kolerabe
- peteršilj in zelena
- sol
- poper
Zelenjavo očistimo in operemo, ter narežemo za prst široko, damo v posodo in poparimo z vrelo vodo. Pokrijemo, pustimo 5 minut in nato stresemo na cedilo. No, sama sem ta korak preskočila, sem pa ohrovt in brokoli za 10 minut namočila v slano vodo, da so odpadli vsi majhni žužki.
Na maščobi prepražimo čebulo, dodamo česen, zelenjavo, solimo, popramo in dušimo do mehkega.
Zelenjavo večkrat premešamo in po malem prilivamo krop.
ODLIČNA PRILOGA!
Takooo majhen vrt imamo in še ta je večji del v senci. In taoooo malo, malo časa mu posvečamo. Čez teden skoraj nič, čez vikend pa tudi bore malo. A on nam toooliko vrača. Vse kar zraste na njem je zlata vredno. Je domače, naravno, brez umetnih škropiv in gnojiv, predvsem pa doma pridelano. Še konec novembra je neverjetno zelen in poln:
Bučke so nam lepo krasile vhod v hišo, sedaj so romale na toplo.
Prepričana sem bila, da čajot letos ne bo. Komaj septembra so lepo zacvetele in oblikovale plodove. V nedeljo sem jih pobrala.
Feferončki se še kar "šopirijo" v zemlji.
Rukola je tako bujna, kot ni bila celo leto. Vsaki dan je velik šopek dodam k solati.
Poglej jih nesramnice! Zdaj pa vem, zakaj je toliko zelenjave na vrtu pogrizene.
Brstični ohrovt sproti roma v lonce.
Kodrasti ohrovt rase kar v "drevesih".
Peteršilj se bohoti vzdolž cele grede.
Tudi gospa zelena je tako košata in bujna!
Tu pa tam se najde tudi še kakšna rožica.
Sem mislila, da je origano že "crknil", pa je spet pognal. Mmmm, kako diši!
Vsakih toliko objav se mi zazdi, da vas moram spomniti na domač sveži kruhec. Da ne pozabite! Ti temni zimski dnevi so kot naročeni, za peko domačega kruha. Okusnega, mamljivega in dišečega.
VEČ ZRNATI MEŠANI KRUH
Sestavine:
- 20 dag ržene moke
- 20 dag polnozrnate moke
- 30 dag gladke moke
- 1 kocka svežega kvasa
- 1 žlička sladkorja
- 1 žlička soli
- 1 žlička olja
- cca. 3 dcl tople vode
- sončnična in lanena semena
Moko presejem v večjo skledo in vanjo naredim jamico. Noter nadrobim kvas, ga posujem s sladkorjem in jamico do vrha zalijem s toplo vodo. Čez dobrih 10 minut, ko kvasec naraste, dodam sol, olje in preostalo vodo, ter zmiksam gladko testo. Testo mora odstopati od sten posode, a ni fajn če je pretrdo.
Nato posodo pokrijem s krpo in jo postavim na toplo za približno eno uro. Ko naraste, ga ročno pregnetem, oblikujem hlebec ali štruco in jo položim na pekač obložen s peki papirjem. Kruh par krat na plitko zarežem, da med peko ne spoka.
Vklopim pečico na 250 stopinj in počakam, da se fajn segreje. Medtem kruhec vzhaja. Pekač postavim v segreto pečico, ter kruh pečem cca. 45 minut. Prvih 15 minut na najvišji temperaturi, nato pa na 200 stopinjah do konca.
DOBER TEK!
Obstaja okrog 4000 tisoč znanih polifenolov, verjetno pa je še dvakrat več tistih, ki še niso raziskani in opisani. Vsi imajo pomembne antioksidacijske lastnosti, kar pomeni, da lahko nevtralizirajo proste radikale, ki nastajajo pri metabolizmu.
Polifenoli se nahajajo v številnih živilih, ki so sestavni del zdravega načina prehranjevanja. Najdemo jih v zelenjavi, v sadju in v polnozrnatih izdelkih, vendar imajo vsa ta živila na naše telo učinek visoke glikemične obremenitve, skoraj enako kot enostavni ogljikovi hidrati (kruh, testenine, riž in krompir). Zakaj se torej toliko govori o pozitivnih učinkih polnozrnatih izdelkov? Predvsem zaradi tega, ker lahko polifenoli v polnozrnatih izdelkih delno zmanjšajo stimulativne lastnosti inzulina, ki ga sproži visoka glikemična obremenitev polnozrnatih izdelkov. Če želimo najboljše učinke polifenolov na naše zdravje, si kot glavni vir polifenolov izberemo pisano zelenjevo, ki ne vsebuje veilko škroba in omejimo količino sadja, tako da ga jemo kot sladico.
To pa niso edina živila, ki vsebujejo polifenole. Druga živila bogata s polifenoli so še kava, čaj (predvsem zeleni čaj) in čokolada. Najbogatejši vir polifenolov so začimbe.
Skratka, polifenoli imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju tihega vnetja, njihova glavna lastnost pa je sposobnost, da zavirajo proces staranja.
