petek, 11. junij 2010

RAZVAJANJE NA TRI

Nekateri prisegajo na peko kruha s pomočjo avtomata. Sama sem zapriseženi pristaš peke kruha po klasični varianti. V pečici. S polno mero ustvarjalnega pridiha. Kaj rata, pač rata. Vsakokrat nekoliko drugače in nekaj novega.

No, saj ne rečem, da vedno uspe. A v glavnem rata. Pa še dober je. Najboljši seveda še vroč. Z maslom in marmelado. Uf, se razvajamo (ko bi se nas vsaj kaka kila zraven prijela)!!

BELI TROJČEK
700 g moke, kvas, žlička sladkorja, topla voda, malo olja, žlička soli

Moko presejem v posodo. Kadar nimam časa (kar se zgodi ogromno krat) je ne presejem, temveč jo le vsipam v posodo, vanjo naredim jamico v katero nadrobim kocko svežega kvasa. Posujem z žličko sladkorja, zalijem z malo tople vode, ter pustim kratek čas, da kvasec nekoliko kipne.

Za tem dodam žličko soli, malo olja in kakšne tri deci mlačne vode. Sestavine fajn zmiksam, pokrijem s kuhinjsko krpo, ter postavim na toplo, kjer vzhaja kakšno eno uro. Po pretečenem času testo ponovno pregnetem, ga ponovno pokrijem s kuhinjsko krpo, ter ga pustim še kakšne pol ure do eno uro, da ponovno vzhaja. Kadar mi primanjkuje časa, tole drugo fazo izpustim.

Testo ponovno pregnetem, oblikujem tri štruce in jih položim eno zraven druge na pekač obložen s peki papirjem. Vklopim pečico in ko se le-ta segreva, imajo štruce pokrite s kuhinjsko krpo priložnost, da še malo vzhajajo.

Pečem približno eno uro. Pol ure na 250 stopinj in pol ure na 200 stopinj. Med peko postavim v pečico tudi skledo z vodo.



Print Friendly and PDF

četrtek, 10. junij 2010

POBEG NA HLADNO

Kadar nas v dolini napade vročina in sopara, pobašem svoje stvari in se odpravim tečt na hladno. Na Pohorje.

Tekaške stvari imam veeeedno v avtu (nič nas ne sme presenetiti), zato ponavadi ne razmišljam dolgo. Odločitev pade v trenutku. Hladno sprostitev si privoščim kar takoj po službi.

Ooo, kako sem uživala.









Print Friendly and PDF

sreda, 9. junij 2010

BELO - ZELENA KOMBINACIJA

A ni fajn, ko v iskanju idej za današnjo kuharijo le stopiš na vrt in že je problem rešen? Recept je v trenutku na dlani, le delo je še potrebno opraviti.

Mlada špinača že ponuja svoje zelene liste in tudi grahove kroglice so že zrele. Pa sveži timijan za začimbo in dišeča melisa. Pa da o solati ne govorim.

In je nastalo:

MESNO ZELENJAVNA RIŽOTA
čebula, olivno olje, kos sočnega govejega mesa, česen, grah, korenje, špinača, sol, poper, timijan in začimbe po okusu

Čebulo očistim narežem in prepražim na olivnem olju. Dodam na majhne koščke narezano goveje meso, ter ga skupaj s čebulo prepražim. Dodam česen, grah in korenje, ter vse skupaj še nekoliko prepražim. Zalijem z malo vode, začinim in omako skuham.

V ločeni posodi skuham riž, tako da je al dente. Ko sta jedi v obeh posodah skuhani (omaka in riž) jih zamešam, tako da nastane rižota.

DOBER TEK!


Print Friendly and PDF

torek, 8. junij 2010

NOV ZAČETEK

Ja. Tako je. Odločitev je padla. Ne včeraj, temveč že kar nekaj časa nazaj. Jeseni bom tekla maraton. 42,195 km.
O, pa saj to ni nič takega bo rekel marsikdo. A za mene je. Pa ne zato, ker bi me bilo strah, da ne bom zmogla ali da tega nisem sposobna, ali da mi bo zmanjkalo motivacije. Ah, ne. Takšnih zastojev se ni za bat.

A dejstvo je. Če sem se odločila, da odtečem maraton, grem tja s točno določenim ciljem. Ali pa ne grem. In ta cilj je odteči teh 42 km pod 4 ure. Krepko pod to mejo.

Zato imam plan. Vedno imam plan. In to takšen, ki je kakor ulit za mene. Napiše mi ga Sašo.
Ker če plana nimam bluzim. Pa se afnam gor pa dol po cesti. Pa tečem čisto po svoje. V glavnem - iz vsega skupaj potem ni nič.

In ker je danes torek – dan za tek, sem pokukala na tale svoj plan, na katerem piše: Pričetek plana za 42-tko. Tako je. Danes je začetek konca za letos.

Le kaj me čaka?
Čakajo me redni tedenski teki v hrib – na tem področju sem najslabša. Pa intervalni teki na stadionu – ti so najhujši. So hitri in bolijo. Pa sobotni jutranji teki za dušo. Potem so tukaj še dolgi teki, s podaljševanjem razdalje na dva tedna. Ti niso hudi, so počasni in reees dolgi. Da se telo navadi trpeti. To so teki, kjer bom končno imela priložnost, da se naučim jesti in piti med tekom. Ta del teka na tekmi je zame najhujši. Spraviti po grlu požirek tekočine med tekom je,.....o marička, najraje bi se zadušila.

No, da pa ne bom samo tekla, je za popestritev v garaži še kolo. Na tem področju sem si zadala en manjši osebni cilj, ki ga že izvajam. In sicer – redni tedenski vzponi na Areh.

Tako, sedaj pa konec zabušavanja in veselo na delo. Se vidimo!! Če ne na cesti (peš), pa na cesti (s kolesom).



Print Friendly and PDF

ponedeljek, 7. junij 2010

PRVA LETOŠNJA MARMELADA

Ja, tako izgledajo ponedeljkovi popoldnevi, če nedeljo raje preživiš na kolesu, kakor pa doma.
In tako so končno tudi jagode dobile svoje mesto. V kozarčkih.


DOMAČA JAGODNA MARMELADA
sveže jagode, sladkor, želin, limonin sok

Jagode operem in očistim, ter jih zmiksam. Dodam sladkor in želin, ter nekoliko limoninega soka. Skuham in natočim v kozarce. Le-te dobro zaprem, ter pustim, da se marmelada ohladi. Za tem ozimnico odnesem v klet, kjer redkokdaj dočaka zimo.




NJAMČI!
Print Friendly and PDF

sobota, 5. junij 2010

PO DEŽJU VEDNO POSIJE SONCE

...in tako je tudi bilo. Prebudili smo se v prelepem s sončkom obsijanem sobotnem jutru. Idealno za reztegniti telo v jutranji svežini.

Tokrat sem namesto jutranjega sobotnega teka ob osmih zajahala svojega belega jeklenega konjička in se odpravila na turo. Kar lepo pot sem si zadala.

Iz Ruše me je cesta vodila do Bresternice, kjer sem zavila proti Gaju in od tam čez hrib v Zgornjo Kungoto. Tukaj sem se obrnila desno, ponovno v hrib in do Šentilja.


Kakšen mir in tišina je med temi Štajerskimi griči. Čas se kar ustavi.













V Šentilju sem se obrnila proti Sladkemu vrhu, ga prečila, ter po kar nekaj prevoženih kilometrih prispela do odcepa za Lenart. Na hipodromu v Lenartu se je moja pot končala. Čakali so me že naši mladi nadobudni triatlonci, ki so ravno pričenjali s treningom. Posoditi sem namreč morala kolo.
Super je bilo!
Print Friendly and PDF

petek, 4. junij 2010

PRAVA ŠTEVILKA ČEVLJEV


Pri izbiri čevljev ne smemo podcenjevati pomembnosti prave velikosti:

1. Med konico čevljev in palcem naj bo za prst prostora.
2. Z upogibanjem stopala v fazi odriva se čevelj stisne in prsti se premaknejo naprej.
3. S pritiskom na prste se stopalo še razširi. Če izberemo premajhne čevlje, za prste v tej fazi ni prostora, kar lahko povzroči bolečine, odrgnine, žulje in pekoče podplate.

Načeloma pa se mora tekaški čevelj odlično prilegati peti in nartu, ter tako čvrsto objemati petnico.

Tekaški copati za različne namene so posebnih oblik, zato moramo biti pozorni na obliko kopita. Tekmovalni čevlji so na primer močno upognjeni, da zagotavljajo hitrejši prehod s stopala na prste, medtem ko imajo čevlji z močno oporo ravno kopito, ki tekaču ponuja večjo stopalno površino in s tem večjo stabilnost.

Standardno kopito: Primerno za tekače z normalno oblikovanim stopalom, ki potrebuje stabilne čevlje z nekaj blaženja. Zaradi rahlega upogibanja ustreza nevtralnim in rahlim pronatorjem.

Ravno kopito: Omogoča maksimalen nadzor gibanja tistim tekačem, ki so zaradi ploskih stopal nagnjeni k močni pronaciji. Ker je večji del stopala v stiku s podlago, ponuja precejšnjo stabilnost in nadzor.

Upognjeno kopito: Ni tako stabilno, je pa zelo gibljivo in podpira hiter prehod med posameznimi fazami gibanja stopala. Lahkim in športno prizadevnim tekačem omogoča dinamičen odriv.

Za ženske: Pogosta iksasta drža nog, ki je pogojena s širše postavljenima stegnenicama v medenici, največkrat povzroča močno pronacijo. Ženske imajo ponavadi ozko peto in visok, ozek nart, zato obstajajo modeli s posebnim damskim kopitom, ki so v celoti ožji, a zaradi boljšega prileganja vseeno stabilni.






Print Friendly and PDF

četrtek, 3. junij 2010

SEZONA NAMAKANJA

Ej, kako čas mineva! Že je tukaj junij in z njim tudi sezona namakanja. Vsega živega. Sadežev in zelišč.

Tokrat sem poskrbela, da bomo imeli pozimi na zalogi slasten domač bezgov sirup. V kozarec sem izmenično naložila plast bezgovih cvetov in plast sladkorja, do vrha kozarca. Na vrhu je vedno sladkor. Kozarec sem zaprla in ga postavila na sončno okensko polico. Tam ga bom pustila kakšen mesec dni, oziroma toliko časa, da se bo sladkor stopil. Nato ga bom odcedila in nalila v majhne stekleničke.

Drugi način izdelave sirupa je, da iz vode in sladkorja skuhamo gost sirup v razmerju 1:1. Sirupu dodamo koncentriran zeliščni čaj v razmerju 4:1 ( npr. 800 ml sirupa : 200 ml čaja).

Sirup pa lahko pripravimo tudi iz medu, ki ga rahlo stopimo in zmešamo v razmerju 1:1 (500 ml sirupa : 500 ml zeliščnega čaja).

Sirupe hranimo v stekleni embalaži v temnem in hladnem prostoru.



Print Friendly and PDF

sreda, 2. junij 2010

DEŽEVNO VZDUŠJE

Odšla je. Tiho in brez besed. Še poslovila se ni. Sedaj, ko jo najbolj potrebujem. Še vsa utrujena od nedeljske tekme (priznam, da sem imela kar fajn muskelfiber). Zapustila me je moja draga motivacija.

In za povrh so tukaj še ti turobni, hladni in deževni dnevi. Pa se zgodi, da pridem domov šele ob sedmih zvečer, se preko vseh razmetanih in kar tako vrženih stvari komaj prebijem skozi predsobo, nakar se mi pogled ustavi v kuhinji, polni neumite posode še od zjutraj in za konec se spomnim, da me čaka tudi polni stroj neobešenega perila.

In nato se zgodi. Kot blisk me zadane. Skoraj me prebode. In spet je tukaj moja prijateljica - tekaška motivacija. V trenutku.

Pol urce in stvari so ponovno na svojem mestu, lepo pospravljene. Tudi perilo je obešeno. Ne moreš verjeti, kaj vse je človek sposoben narediti in kako hitro, če ima pred seboj cilj. Minutka še in na meni so že tekaška oblačila.

Le še pomaham obloženi kuhinji (ooo, brez skrbi, saj vem, da me bo vse počakalo, a za te zadeve je čas kasneje) in že sem pred vrati. V prijetniem hladnem, rahlo deževnem večeru. To se ne da opisati, kako prija takšen tek.

A po teku. Slassstna, osvežilna, domača večerja iz svežih domačih kosmičev, rozin, banane in jogurt. Začinjeno z domačo hruškovo marmelado.



NJAMI!
Print Friendly and PDF

torek, 1. junij 2010

LUBENICE NA POHODU

Končno je napočil čas, ko se počasi, počasi pričenja sezona svežega sadja. Obirajo se že jagode, najdejo pa se tudi že lubenice. Ta slasten in sočen bučasti sadež. In kako prija po teku! Takšna hladna, narezana na koščke.

A zakaj bi prijala le po teku? Prileže se v vsakem nekoliko bolj vročem dnevu. Zvečer. Ko se dan konča in se ponorelost nekoliko umiri.

A tudi takšen sadni napitek je odlična stvar. Hladna lubenica z banano. Odkar sem prečitala, da je banana ena izmed najbolj bazičnih sadežev, jo mešam v skoraj vse napitke.


SADNI NAPITEK IZ LUBENICE IN BANANE
lubenica, banana, malo vode

Lubenico narežem in odstranim koščice (kolikor se da). Prev tako na kose narežem banano, jo dodam lubenici, zalijem z malo vode, da se lažje miksa, ter sestavine zmiksam v gladek in tekoč napitek.

OSVEŽILNO IN OKUSNO!




Print Friendly and PDF