Ja. Tako je. Odločitev je padla. Ne včeraj, temveč že kar nekaj časa nazaj. Jeseni bom tekla maraton. 42,195 km.
O, pa saj to ni nič takega bo rekel marsikdo. A za mene je. Pa ne zato, ker bi me bilo strah, da ne bom zmogla ali da tega nisem sposobna, ali da mi bo zmanjkalo motivacije. Ah, ne. Takšnih zastojev se ni za bat.
A dejstvo je. Če sem se odločila, da odtečem maraton, grem tja s točno določenim ciljem. Ali pa ne grem. In ta cilj je odteči teh 42 km pod 4 ure. Krepko pod to mejo.
Zato imam plan. Vedno imam plan. In to takšen, ki je kakor ulit za mene. Napiše mi ga Sašo.
Ker če plana nimam bluzim. Pa se afnam gor pa dol po cesti. Pa tečem čisto po svoje. V glavnem - iz vsega skupaj potem ni nič.
In ker je danes torek – dan za tek, sem pokukala na tale svoj plan, na katerem piše: Pričetek plana za 42-tko. Tako je. Danes je začetek konca za letos.
Le kaj me čaka?
Čakajo me redni tedenski teki v hrib – na tem področju sem najslabša. Pa intervalni teki na stadionu – ti so najhujši. So hitri in bolijo. Pa sobotni jutranji teki za dušo. Potem so tukaj še dolgi teki, s podaljševanjem razdalje na dva tedna. Ti niso hudi, so počasni in reees dolgi. Da se telo navadi trpeti. To so teki, kjer bom končno imela priložnost, da se naučim jesti in piti med tekom. Ta del teka na tekmi je zame najhujši. Spraviti po grlu požirek tekočine med tekom je,.....o marička, najraje bi se zadušila.
No, da pa ne bom samo tekla, je za popestritev v garaži še kolo. Na tem področju sem si zadala en manjši osebni cilj, ki ga že izvajam. In sicer – redni tedenski vzponi na Areh.
Tako, sedaj pa konec zabušavanja in veselo na delo. Se vidimo!! Če ne na cesti (peš), pa na cesti (s kolesom).
O, pa saj to ni nič takega bo rekel marsikdo. A za mene je. Pa ne zato, ker bi me bilo strah, da ne bom zmogla ali da tega nisem sposobna, ali da mi bo zmanjkalo motivacije. Ah, ne. Takšnih zastojev se ni za bat.
A dejstvo je. Če sem se odločila, da odtečem maraton, grem tja s točno določenim ciljem. Ali pa ne grem. In ta cilj je odteči teh 42 km pod 4 ure. Krepko pod to mejo.
Zato imam plan. Vedno imam plan. In to takšen, ki je kakor ulit za mene. Napiše mi ga Sašo.
Ker če plana nimam bluzim. Pa se afnam gor pa dol po cesti. Pa tečem čisto po svoje. V glavnem - iz vsega skupaj potem ni nič.
In ker je danes torek – dan za tek, sem pokukala na tale svoj plan, na katerem piše: Pričetek plana za 42-tko. Tako je. Danes je začetek konca za letos.
Le kaj me čaka?
Čakajo me redni tedenski teki v hrib – na tem področju sem najslabša. Pa intervalni teki na stadionu – ti so najhujši. So hitri in bolijo. Pa sobotni jutranji teki za dušo. Potem so tukaj še dolgi teki, s podaljševanjem razdalje na dva tedna. Ti niso hudi, so počasni in reees dolgi. Da se telo navadi trpeti. To so teki, kjer bom končno imela priložnost, da se naučim jesti in piti med tekom. Ta del teka na tekmi je zame najhujši. Spraviti po grlu požirek tekočine med tekom je,.....o marička, najraje bi se zadušila.
No, da pa ne bom samo tekla, je za popestritev v garaži še kolo. Na tem področju sem si zadala en manjši osebni cilj, ki ga že izvajam. In sicer – redni tedenski vzponi na Areh.
Tako, sedaj pa konec zabušavanja in veselo na delo. Se vidimo!! Če ne na cesti (peš), pa na cesti (s kolesom).
O bravo bravo za vašo odločitev!!! Jaz sem začela kolikor toliko redno teči "šele" letos. Šla sem v trgovino, si plačala test za superge in kupila prave superge, ki mi ustrezajo. Sedaj tečem 2 do 3 na teden, ampak brez kakšnega točno določenega cilja ;-(( Ampak sem vesela, da sem začela vsaj redno teči. Tudi to je nekaj.
OdgovoriIzbrišiMoja želja pa je, da bi bila enkrat toliko disciplinirana kot ste vi in bi pretekla mali maraton. Carica bi bila ;-)))
Še enkrat čestitke za pogumno odločitev!!!
Oooo, seveda vam bo uspelo preteči mali maraton!!!! Samo ne se vdat. Pod nobenim pogojem.
OdgovoriIzbrišiSončen in topel pozdrav z našega konca!
Intervali so za kozlat. Dobesedno.
OdgovoriIzbrišiKlanci so pa adiktivni.
Blazn Džazn, tole z maratonom.