Cestno kolo imam natanko dva meseca več kakor eno leto. Da se tu pa tam malo popeljem, opravim kakšno ne preveč zahtevno turo, ter da okusim "čar" cestnega kolesarjenja. Takšen je bil prvoten namen nakupa.
"Boš videla", so mi govorili "ko se enkrat vsedeš na cestno kolo, se nazaj na gorca več ne vrneš!"
Ja, ja, sem si mislila, vi kar besedičite. Gorc je le gorc. Z njim gre bolj na izi.
...pa se pogledam danes. Hudiča je res, kar so rekli. Kar potegne te. To cestno kolesarjenje.
Pa boš šla še na kakšno dirko! "Kaj ste vi nori!" sem govorila pred natanko enim letom.
Pa je prišel junij in Sašo z novico, da gre na dirko okoli Pohorja. Najdaljšo razdaljo. Valjda. 150 km. A greš zraven?
Seveda mi ni bilo treba dvakrat reči. Ali me celo prositi in prepričevati. Takoj sem bila za akcijo.
Pa grem tudi jaz. Na tole 150-ko. Tehnično mi sicer ni bilo čisto jasno kako bom to izvedla, saj več kot do 110 v tem kratkem času nisem uspela prilesti. A ko te enkrat vržejo na cesto in si tam nekje pri Slovenj Gradcu ali pa v Dravogradu, ti pač ne preostane drugega kakor, da goniš do konca.
Da pa bi bila mera polna, ker .... 150 km prekolesariti v enem dnevu pa res ni nič (he, he), še posebej za nas, ki to počnemo prvič,... je bilo traba it zjutraj s kolesom tudi na štart, kar pomeni, da se je bilo potrebno po koncu dirke prebiti tudi nekako do doma. In se jih je nabralo še 25 dodatnih kilometrov.
A je šlo. Pa še fajn sem se imela. V bistvu sem prav uživala. Velik del poti sem prekolesarila sama, kar lep kos, pa sem ga "žgala" s kakšno skupino. In, na koncu koncev, nisem bila niti tako slaba.
Skupni čas (od štarta na Trgu Svobode do cilja na istem mestu) 5 ur in 15 minut.
"Boš videla", so mi govorili "ko se enkrat vsedeš na cestno kolo, se nazaj na gorca več ne vrneš!"
Ja, ja, sem si mislila, vi kar besedičite. Gorc je le gorc. Z njim gre bolj na izi.
...pa se pogledam danes. Hudiča je res, kar so rekli. Kar potegne te. To cestno kolesarjenje.
Pa boš šla še na kakšno dirko! "Kaj ste vi nori!" sem govorila pred natanko enim letom.
Pa je prišel junij in Sašo z novico, da gre na dirko okoli Pohorja. Najdaljšo razdaljo. Valjda. 150 km. A greš zraven?
Seveda mi ni bilo treba dvakrat reči. Ali me celo prositi in prepričevati. Takoj sem bila za akcijo.
Pa grem tudi jaz. Na tole 150-ko. Tehnično mi sicer ni bilo čisto jasno kako bom to izvedla, saj več kot do 110 v tem kratkem času nisem uspela prilesti. A ko te enkrat vržejo na cesto in si tam nekje pri Slovenj Gradcu ali pa v Dravogradu, ti pač ne preostane drugega kakor, da goniš do konca.
Da pa bi bila mera polna, ker .... 150 km prekolesariti v enem dnevu pa res ni nič (he, he), še posebej za nas, ki to počnemo prvič,... je bilo traba it zjutraj s kolesom tudi na štart, kar pomeni, da se je bilo potrebno po koncu dirke prebiti tudi nekako do doma. In se jih je nabralo še 25 dodatnih kilometrov.
A je šlo. Pa še fajn sem se imela. V bistvu sem prav uživala. Velik del poti sem prekolesarila sama, kar lep kos, pa sem ga "žgala" s kakšno skupino. In, na koncu koncev, nisem bila niti tako slaba.
Skupni čas (od štarta na Trgu Svobode do cilja na istem mestu) 5 ur in 15 minut.
Ni komentarjev:
Objavite komentar