TEKAŠKA ČRNA LUKNJA

Pa jo imam. Poškodbo namreč. Najverjetneje nič hujšega, a kljub temu sledijo dnevi brez miganja.
Tako je to, ko postane tek odvisnost. Ko si enkrat zasvojen s to vsakodnevno aerobno vadbo, ki izboljšuje krvni obtok in stimulira kapilare,... ko se počutiš predobro, da bi odnehal.

A ko se pojavi poškodba se je pač hočeš ali nočeš potrebno sprijazniti z par dnevi počitka. A postavi se naslednje vprašanje: "Kako dolgo počivati?" Upam, da bo par dni dovolj.

No, pa sem za vsak primer pokukala še v knjige. Le kaj one svetujejo na tem področju:

1. Vzemimo si par dni počitka. Kadar tečemo poškodovani, se stanje le še poslabšuje in čas rehabilitacije se avtomatično podaljšuje. Vedno je bolje, da smo nekoliko bolj previdni in si kot varnostni ukrep vzamemo dan ali dva počitka, kadar sumimo da gre za poškodbo. Tudi če nič ni narobe, nam nekaj dni počitka ne bo škodovalo, mogoče pa si s takšnim ravnanjem prihranimo nekaj tednov ali celo mesecev prisilnega počitka.

2. Obogatimo svojo prehrano z vitaminom C. Le ta pospešuje celjenje. Prav tako je za hitrejše celjenje pomemben kalcij, zato ga je pametno vključiti v svojo prehrano.

3. Preden obiščemo zdravnika, je priporočljivo, da se o poškodbi že prej sami čim več naučimo.

A od poškodbe se lahko tudi mnogo naučimo. Ko analiziramo zakaj je prišlo do poškodbe in to znanje uporabimo za preprečevanje nastanka novih poškodb ali celo ponovitve stare.

Večina poškodb ima enak izvor:
- prehitro povečevanje pretečene tedenske razdalje
- med napornejšimi treningi si ne vzamemo dovolj počitka
- med treningom hitrosti se slabo ogrejemo
- pretiravamo na tekmi
- dehidracija

Ali sem našla svoj vzrok poškodbe? Glede na naštete vzroke, sem skoraj prepričana, da je moji poškodbi botroval nekoliko prehiter tek na nedeljski tekmi in definitivno dehidracija.

A nič hudega, par dni počitka še nobenemu ni škodilo!