PIKASTI KRUH

Tisti, ki smo spomladi zasadili čajote, sedaj veselo uživamo njihove darove. In boljšega občutka, ko tako mamljivo in prijetno zadiši iz domače kuhinje. Mmmm, diši po kruhu! Že par let redno razvajamo svoj nis in ustne brbončice.

KRUH S ČAJOTO

Sestavine:

• 70 dag moke
• kocka kvasa
• žlička sladkorja
• malo mlačne vode
• žlička soli in oljčnega olja
• sončnična semena
• 2 čajoti
• voda

Moko presejem v skledo, vanjo naredim jamico in noter nadrobim kvas. Posujem g s sladkorjem in jamico zalijem s toplo vodo.

Počakam cca. 10 min., da kvas nabrekne, nato dodam vse ostale sestavine.

Med tem, ko kvas vzhaja, pripravim bučni pire.

Buče olupim z nožkom za lupljenje krokpira.

Narežem jih na kose, zalijem z malo vode - toliko da je pokrito dno in buče do mehkega dušim.

Nato jih pretlačim s tlačilko za pire krompir.

Bučni pire dodam k ostalim sestavinem, ter zmiksam testo.

Zmiksano maso oblikujem v kepo in pokrijem s kuhinjsko krpo. 

Ko testo naraste na dvojno količino, ga ponovno premesim, razdelim na dva dela in oblikujem hlebčke.

Zakaj na dva dela, če pa so na sliki štirje hlebčki? Ker kadar peče kruh, vedno pečem dvojnega. Ena masa je ponavadi bela, druga pa z raznimi dodatki in največkrat temna.

Hlebčke zarežem z nožem in ponovno pokrijem s kuhinjsko krpo. Vklopim pečico in počakam dobrih 20 minut, da se fajn segreje. Nato vanjo potisnem pladenj s kruhom.

Kruhke pečem cca. 45 minut. 20 minut na temperaturi 250 stopinj, nato pa temperaturo zmanjšam na 200 stopinj. 

Zlato-rjave, zapečene hlebčke položim na rešetko, kjer se ohladijo. Nato kruh, ki ga nismo pojedli še isti dan shranim v vrečko.

NAPITEK KAVKAŠKIH LJUDSTEV

KEFIR - napitek iz skisanega polnovrednega ali posnetega kravjega mleka.

Beseda kefir prihaja iz turške besede "keif" - dobro počutje.

Je tradicionalni napitek kavkaških ljudstev, ki slovijo po svoji aktivni življenjski moči in dolgem življenju. Skrivnost visoke biološke vrednosti in blagodejnega učinka kefirja na presnovo celotnega organizma, s poudarkom na procesu staranja, je še dokaj neraziskana.

Živi mikroorganizmi v lončku kefirja ves čas ustvarjajo čudeže; eden le-teh je naravno nastajanje CO2, zaradi katerega ima kefir okus osvežilne pijače in ga z veseljem in s tekom uživajo tudi tisti, ki ne prenesejo mleka in drugih mlečnih napitkov.

Kefir je doma pod kavkaškimi hribi. Dela se iz kozjega, ovčjega ali kravjega mleka. Pri nastajanju te mlečne pijače so se združili mlečnokislinski streptokoki in laktobacili ter kvasovke. Temeljno cepivo za kefir so orehovim jedrcem podobne bele kefirjeve »gobice«. To pa niso nikakršne gobice, temveč značilna in edinstvena oblika tesnega sožitja mlečnokislinskih in drugih bakterij ter kvasovk in človeka. Po videzu teh tesnih mikrobnih združb ni čudno, da jim rečejo »gobice«, čeprav to niso. Človek še vedno ne zna zgolj iz mleka pripraviti kefirjeve kulture, pa tudi »gobice« se same ne morejo namnoževati, ko jim zmanjka mleka, brez pomoči človeka, ki jim dolije novega, le tako se kultura, ki je nekoč po »čudežu« nastala, ohranja iz roda v rod. Domačini nalijejo na te »gobice« mleko, ga denejo kar z »gobicami v ovčji meh, tega pa zavežejo. »Gobice« rastejo, se sproti delijo na manjše, ki rastejo dalje, iz njih pa se sproščajo v mleko mlečnokislinske bakterije in kvasovke. Vsi ti mikroorganizmi se v mleku razmnožujejo ter povzročajo mlečnokislinsko in alkoholno vrenje. Nastajajoči kefir je treba od časa do časa premešati, da ostane tekoč. Zato obesi gospodar meh z mlečno vsebino pred hišo v senco, z upanjem, da ga bodo mimoidoči znanci prijazno obrcali.

Danes delajo kefir povsod po svetu. »Gobice« v mleku pustijo nekaj časa, ko pa je v njem že veliko mikroorganizmov, ga odlijejo v steklenice in jih neprodušno zapro. Zrel kefir vsebuje ob mlečni kislini še približno 1 % etanola (etilnega alkohola) in je prepojen z ogljikovim dioksidom, s plinom, ki so ga prispevale kvasovke. Ko kefir natočimo v kozarec se peni in je gostljat kot smetana.

 

 

PREROKOVA ZRNA

Znanstveniki so raziskovali lastnosti mikroorganizmov, ki sestavljajo kefirne »gobice«. Zaman so si prizadevali umetno združiti te mikroorganizme in na novo vzgojiti »gobice«. Domačini dobro vedo, da nove »gobice« lahko nastanejo samo iz koščkov že obstoječih »gobic« in nikakor drugače. Prostodušno verjamejo, da jih je ljudstvu nekoč podaril Mohamed in jih zato imenujejo prerokova zrna. Kraji, kjer prebivalci redno uživajo kefir, tam, pod Kavkazom, so znani po častitljivi starosti ljudi. Imajo ga za čudežno zdravilo, dar bogov ali življenjski eliksir.

Kefirju podobna kisla mlečna pijača je kumis, ki jo pripravljajo iz kobiljega mleka v daljni Sibiriji. Tudi pri tem izdelku sodelujejo mlečnokislinske bakterije s kvasovkami, toda v svobodnem sožitju, razpršene v mleku. Zaradi delovanja kvasovk ima tudi ta pijača malo alkohola, vendar samo malo več kot kefir. Pravimo pijača, ker se to kislo mleko sploh ne strdi. V kravjem in ovčjem mleku se strdi pod vplivom mlečne kisline beljakovina kazein, v kobiljem mleku pa prevladuje beljakovina albumin, kazeina pa je tako malo, da se mleko sploh ne strdi.

Kumis je ljudska pijača, hkrati pa je glavna hrana bolnikov v sanatorijih za tuberkulozne bolnike v Sibiriji. Ti sanatoriji so znani že od srede prejšnjega stoletja. Suh zrak vzbuja žejo, bolniki radi pijejo kumis, z njim dobe precej lahko prebavljivih beljakovin, maščobe, sladkor, potrebne soli in nekaj (približno 0,8 %) mlečne kisline, etanol (1-2 %) pa prispeva k boljšemu razpoloženju in ne more škodovati v tako majhni količini.

Danes se na tržišču pojavljajo novi in zanimivi proizvodi iz bakterij ali kvasovk izoliranih iz kefirjevih kultur ali s kefirjevo kulturo samo, kateri »ponudimo« specifičen substrat.  Prehranski, fiziološki in zdravilni učinki fermentiranih mlečnih izdelkov, ki vsebujejo žive mikroorganizme, so dandanes že splošno dejstvo. Številne raziskave se gibljejo v smeri raziskovanja znanih učinkov teh izdelkov in uporabljajo dosedanja dognanja principov delovanja mlečne mikroflore kot vodilo pri raziskavah novih proizvodov (hrane, pijače, encimov, zdravil itd.) ali njihovih terapevtskih aplikacij:

•delovanje mikrobne beta-galaktozidaze
•učinki na holesterol
•učinki na prebavni (gastrointestinalni) trakt
•antimikrobni efekti
•učinki na imunski sistem
•antioksidativne lastnosti
•vitamini, in minerali (vsebnost, topnost oz. absorbcija v telo)
•olajšan vnos Ca pri starejših ljudeh
•izboljšanje prebavljivosti beljakovin in maščob
•antitumorne substance in lastnosti
•možnost proizvodnje specifičnih prehransko-farmacevtskih živil za posebne skupine potrošnikov ali uporaba posameznih posebno primernih starter kultur v nove namene

SEZONSKA VEČERJA

Le koga v teh zimskem času ne premami ena najstarejših vrtnin na svetu? To je? Zelje.

Vsebuje življenjsko pomembne aminokisline, ki jih moramo dnevno imeti v prehrani, saj jih naše telo ne proizvaja samo. V zelju je tudi precej vlaknin, ki ugodno delujejo na prebavo.

Vitamina C je v zelju skoraj toliko kot v limoni in pomaranči. S 150 do 200 g zelja zadostimo dnevnim fiziološkim potrebam po vitaminu C.

V zelju se nahaja veliko kalcija in kalija, pa tudi železo, žveplo in magnezij. Zelje ima zelo nizko energetsko vrednost - 100 g ima samo 126 kJ.

Tokrat je nastala prava sezonska večerja:

KISLO ZELJE Z REBRCAMI

Sestavine:

• 1 čebula
• 1 paradižnik
• 1 korenček
• kislo zelje
• paradižnikova mezga - malo
• prekajena svinjska rebrca
• koruzni zdrob - za prilogo

Čebulo očistim in na drobno narežem.

Na drobno narežem tudi paradižnik in korenček.

Rebrca operem in narežem.

Čebulo popražim na olivnem olju, dodam paradižnik in korenček, ter vse sestavine par minut dušim. Nato dodam zelje, malo paradižnikove mezge in vodo. Premešam in noter potunkam še rebrce.

Slastno jed kuham približno pol ure do 40 minut. 

Za prilogo si omislim kar žgance. Skuham jih kakšne pol ure pred serviranjem, da malo obležijo in se strdijo.

K zelju odlično paše kisla smetana.

NJAMČI!

VAJE ZA TEK - prvič

Tek navkreber pripravi glavne tekaške mišice za trening hitrosti, skupaj s štirimi vajami. Te vaje še posebej razvijajo mišice spodnjega dela noge, štiriglavo stegensko mišico in upogibalke noge v kolenu, ter izboljšujejo tekaški refleks. S tem ko krepimo mišice spodnjega dela noge, le-te nosijo večji del telesne teže im omogočajo gležnjem, da maksimalno izkoristijo moč mišic na spodnjem delu noge. Te vaje delujejo v celotni fazi tekaškega gibanja, od odriva noge, do zamaha noge.

Pravila pri izvedbi vaj za tek:

1. Za ogrevanje pretecimo vsaj 1.5 km v lahkotnem teku in na koncu se ohladimo z vsaj 1.5 km lahkotnega teka po treningu.

2. Ne izvajajmo kakšnih radikalnih sprememb. Z vajami se postopoma krepimo in pripravljamo za spremembe.

3. Ne skočimo naenkrat v nov način treniranja. Začnimo počasi. Na začetku naredimo vsako vajo 2-3 krat.

4. Počasi razdaljo podaljšujmo na 50 do 100 m za vsako vajo, 2-3 krat tedensko.

5. To niso vzdržljivostne vaje. Če se pri vadbi preveč naprezamo ali smo potem popolnoma izčrpani, je možno da jih izvajamo narobe ali pa za takšno vadbo še nismo pripravljeni ali pa s treningom pretiravamo.

6. Za boljši rezultat, izvajajmo vaje dvakrat tedensko. Po dobrem ogrevanju, lahko vaje izvajamo v kombinaciji s stopnjevanji, kot ogrevanje za tek navkreber, trening hitrosti ali tekmo. Lahko pa jih vadimo samostojno med lahkotnim tekom.


VISOKO SKIPING: hoja po ledu

Cilj: Krepi spodnji del nog, štiriglavo stegensko mišio, upogibalke noge v kolenu, zadnjične mišice in izboljšuje ritem teka. 
Kratki, hitri koraki, kolena dvigujemo do višine pasu

• Teža je na prsih
• Izbedba je hitra in lahkotna, kot bi hodili po ledu
• Izogibajmo se dolgim korakom in po stezi ne hitimo Vaja je namenjena dvigovanju kolen in izboljšavanju refleksov

BRCANJE: mažoretka

Cilj: Razvija delo gležnjev in gibanje nog

• Najprej gibanje treniramo v hoji.
• Koleno dvignemo do višine pasu, stopalo je pod zadnjico - skoraj se je dotika.
• Stopalo sprednje noge brcnemo naprej.
• Medtem, ko sprednjo nogo iztegujemo, se z drugo nogo močno odrinemo od gležnjev.
• Ko sprednjo iztegnjeno nogo dvignemo do kota 45 stopinj, jo izpustimo direktno pod telo.
• Naredimo hiter prehod noge od odriva, do trenutka, ko brcnemo naprej.

DECEMBERSKA PEKA

Ne, nisem še pričela s peko božičnih in novoletnih piškotov. To še sledi. A sem sobotno popoldne kljub temu povsem posvetila peki in ustvarjanju. 
Ker sem si uro osvežilnega teka privoščila tik pred kosilom, so popoldanske urice ostale brez dodatnih motenj. 

Decembersko peko sem pričela z žitnimi ploščicami. Ja, fanjte že resno trenirajo in bodo še kako prišle prav.

DOMAČE ŽITNE PLOŠČICE 

Sestavine:

• 130 g masla
• 300 g kosmičev
• 300 g suhega sadja
• 2 jajci
• 100 g sladkorja
• 2 vanili sladkorja
• ščepec soli

Najprej je bilo potrebno ustvariti ovsene kosmiče. Sestavila sem kosmičnik in oves spremenila v kosmiče. 

Nato sem se lotila suhega sadja. Na drobno sem narezala marelice in slive, ter dodala rozine, mlete orehe in sončnična semena.

Ja, vmes sem spekla tudi kruh. Polnozrnatega.

V ponvi sem segrela maslo, dodala kosmiče in jih na ognju rahlo popekla.

Penasto sem stepla jajca, sladkor in sol.

ter jajčni masi dodala suho sadje in kosmiče. 

Sestavine sem ročno premešala in maso pustila stati približno 10 minut.

Pekač sem obložila s peki papirjem in nanj enakomerno razporedila zmes.

Ploščice sem postavila v segreto pečico in jih pekla 20 minut na 180-tih stopinjah.

Pekač s pečeno žitno maso sem vzela iz pečice, narezala na kvadratke, ter počakala, da se ohladi. 

Nato sem jih zložila v škatlo za kekse in pokrila s pokrovom.

TAKO, PLOŠČICE SO GOTOVE. ME KAR ZANIMA, KDAJ BO ŠKATLA PRAZNA!

PRIJETNO DECEMBERSKO DRUŽENJE

Začetek decembra je že tradicionalno rezerviran za kreativno druženje, ustvarjanje in prijetno kramljanje, po domače povedano izdelovanje venčkov in drugega adventnega okrasja. Ene si venček obesimo na vhodna vrata, druge pa z njim popestrijo dom. Vsaka po svoje.

Tale je iz suhega cvetja.

...pa iz koščkov morskega lesa - manjka mu le še sveča na sredini.

Iz vejic svežega pušpana z rdečimi pikicami.

...pa namizna dekoracija.