PONEDELJKOV GOSPODINJSKI MARATON

Ja, tako kot pri teku in pravzaprav povsod v življenju je potrebno imeti cilje in plan. Tako kot ga imam pri teku, si ga postavim tudi pri gospodinjenju. Hja, pri nas pač te stvari ne tečejo tako kot v "normalnih" družinah, temveč nekoliko bolj na dooolgo.

Pravijo, da naj se spomladanskega čiščenja lotimo počasi. Vsaki dan naj očistimo in zložimo eno sobo, tako da bomo do konca tedna obdelali celotno stanovanje. No, pri nas gre to še sedem-krat bolj počasi. Pri nas ne čistimo (beri čistim) eno sobo na dan, ampah eno sobo na teden. A to ne pomeni, da eno sobo čistim en teden. Madona, potem bi se pa stanovanje reeees svetilo. Ne, čistim eno sobo en dan na teden oziroma en popoldan na teden, ozirom par ur na teden. 

Če pa je toooliko reči, ki jih moram in ki jih raje počnem, kakor gospodinjim. 9-10 ur na dan mi pobere služba, vsaki dan - razen ponedeljkov tečem, ko nastopi pomlad, se raje smukam po vrtu, ooo pa tudi kolo rada potegnem iz barake, pa tekaške smučke pozimi tudi, in zvečer je potrebno na mizo postaviti večerjo, sproščam se tudi ob smukanju perlic, kdaj pa kda pa si vzamem čas tudi za kakšno knjigo, a te so v glavnem na vrsti med dopustom.

Kaj pa je dejansko spomladansko čiščenje. Ta besedna zveza zame ne pomeni, da pobrišem prah, posesam tla in jih umijem. Ne, to pomeni, da premečem in zložim vse stvari na pilicah in v omarah, ter zmečem v koš vse kar je neuporabno in vse, kar že več kot dve leti nismo uporabljali. Se mi zdi, da po takšni čistki, stanovaje kar zadiha.

Ja, odkar tečem so ponedeljki zame mala nedelja. Ob ponedeljkih ne tečem in takrat imam čas za gospodinjenje. Resnično nerada za takšna opravila trošim dragoceni čas vikenda. Zato se je spomladansko čiščenje pri nas že začelo. Lotila sem se vsake sobe posebej. Najprej so bile na vrsti otroške. Mimo sta dva ponedeljak in sobe so čiste, vrata do njih so zame zaprta in noter več ne stopim. Naslednji ponedeljek nadaljujem, dokler ne pridem do konca. Ja, saj bo trajalo, a bo čisto.

IZOTONIČNI NAPITKI

Prva pomembna vloga športnega napitka je vnos vode. Vodo med telesno dejavnostjo največ po­rabljamo z znojenjem, nekaj pa tudi z izdihanim zrakom. Vso to izgubljeno vodo je treba čim prej nadomestiti, drugače se pomanjkanje pokaže kot slabše delovanje. Funkcionalni primanjkljaj pa ni zanemarljiv. Velik upad sposobnosti je opaziti že pri izgubi vode 1–2 % telesne teže. Zaradi izgube vode do 2,5 % telesne teže pa se lahko zmanjša sposob­nost celo za 45 %. Zmanjša se moč, poveča utru­jenost, kri postane gostejša, izčrpa se jetrni glikogen. Negativnih posledic je še veliko, vse pa gredo v smeri zmanjšanja funkcionalnih sposobnosti.

Čemu športni napitki, če vse to dobimo z navadno vodo. To sicer drži, a le pod pogojem, da so treningi kratkotra­jni in se med treningom ne potimo premočno. Velik problem pa nastane pri dejavnostih, ki trajajo dlje kot uro in pol. Izredno pomembno vlogo imajo tudi minerali, še posebej natrij. Če med daljšo dejavnostjo pijemo le vodo, s tem povečujemo volumen krvne plazme in tako zmanjšujemo koncentracijo natrija v krvi. Zato pride do povečanega nastajanja seča, kar še dodatno zmanjšuje količino telesnih tekočin. Sledi dehidracija. Zmanjšana koncentracija natrija v krvi poleg tega zmanjšuje še občutek žeje, kar vse samo še poslabša. Iz tega lahko sklepamo, da samo voda ni najbolj primerna za daljše napore.

Z dolgotrajno dejavnostjo začne v organizmu pri­manjkovati ogljikovih hidratov, ki so pomembni za zadovoljevanje njegovih energijskih potreb. Temu je namenjena druga naloga športnega napitka. Zago­toviti telesu ogljikove hidrate. Prav vrsta in količina ogljikovih hidratov pa sta bili deležni največje pozornosti v številnih znanstvenih raziskavah po svetu. Znanstveniki so ugotovili, da v prebavilih pride do težav pri absorpciji tekočine, če je odstotek ogljikovih hidratov v napitku previsok (10 % in več). Za športnika torej dodaten problem. Vsi kakovostni napitki so izdelani tako, da je v njih 6 do 8 % ogljikovih hidratov. Taka količina ogljikovih hidratov še ne moti absorpcije tekočine, ob tem pa dovaja organizmu dovolj ogljikovih hidratov za zadostitev energijskih potreb, ki nastanejo med vadbo.

Liter napitka, ki bi ga bilo med enourno vadbo priporočljivo zaužiti, dovede organizmu približno 70 g ogljikovih hidratov na uro in s tem organizmu damo 280 kcal. Pri izdelkih, ki jih kupimo že narejene, torej ni problema. Večja težava pa je pri preparatih v prahu. Te je treba pred vadbo zmešati z vodo. In pri teh je treba pozorno prebrati navodila ter nato skrbno in natančno zmešati s predpisano količino vode. S tem bomo dobili tako imenovani hipotonični napitek. Če v mešanico napitka damo nekoliko več prahu, dobimo gostejšo zmes napitka. Tej mešanici pravimo izotonični napitek. Koncentracija napitka je tako podobna koncentraciji telesnih tekočin. Napitki s takim razmerjem bi bili primerni za drugo fazo po treningu, ko je faza rehidracije že končana.

Napitki za učinkovitejšo rehidracijo:

• Pred in med vadbo ne uživajmo tekočin, ki so gazirane, vsebujejo alkohol ali kofein. Gazirane tekočine v trebuhu povzročajo nelagodje in napih­njenost, zato ljudje med vadbo pogosto zaužijejo premalo tekočine. Alkohol in kofein pa imata diuretični učinek, zato telo čezmerno spodbuja k izločanju tekočine.
• Telesno dejavnost je treba začeti, ko smo dobro hidrirani. Pred vadbo še dodatno zaužijmo nekaj vode, vendar pri tem ne pretiravajmo. S polnim trebuhom vode telesna dejavnost ne bo mogoča.
• Za pripravo športnega napitka je treba dejavnost načrtovati že prej. Napitek mora biti na voljo ta­koj, ko ga potrebujemo.
• Bodimo disciplinirani! Piti je treba od samega začetka telesne dejavnosti in nato v rednih presledkih naprej. Pri naključnem pitju so tudi rezultati naključni.
• Takoj po telesni dejavnosti se lotimo nadomeščanja izgubljene tekočine. V naslednjih nekaj urah pijmo nekoliko več.
• Ne zanašajmo se na občutek žeje ali na količino potenja. Nekateri ljudje so lahko že močno de­hidrirani, preden se pojavi žeja. Takrat pa je po navadi že prepozno. Pri plavanju potenja sploh ne boste opazili, pa vendar tako izgubite ogromno tekočine.

POPOLDANSKA SLADICA

V soboto sem pekla, pa je do nedelje zmanjkalo. Zato je v nedeljo popoldan nastala tale sladica - na hitro. Zakaj se imenuje prav gospejino nimam pojma. Mogoče kdo ve?

GOSPEJINO PECIVO Z JABOLKI IN MAKOM

Sestavine:

• 1 lonček sladkorja stepeš z jajcema da se speni
• dodaš:
• 1 lonček mleka
• 1 lonček maka
• 1 lonček pšeničnega zdroba zmešaš z
• 1 pecilnim praškom
• 1 vanili sladkor
• 2 lončka naribanih jabolk
• cimet

Premaz:

• velika kisla smetana
• sladkor po okusu
• sok ene pomaranče
• 2 žlici kokosove moke

Preliv:

• temna čokolada stopljena v vodni kopeli z žlico ali dvema vode in žlico olja.

 
Tako kot piše, sem najprej stepla sladkor in jajca.

 

Dodala sem mak, pšenični zdrob, vanili sladkor, mleko in pecilni prašek, ter sestavine na rahlo premešala.

 

 

Na koncu sem primešala še naribana jabolka pomešana s cimetom.

Pekač sem namazala z oljem in potresla z drobtinami.

Maso sem vlila v pekač in postavila v pečico.

 

Pecivo sem pekla eno uro pri 180-tih stopinjah.

Ko je bilo pecivo pečeno, bi ga morala premazati z mešanico sestavine navedenih zgoraj, a sem ugotovila, da skoraj ničesar več nimamo doma.

Pa sem improvizirala. Pecivo sem premazala z mešanico smetanie, jogurta, skute in soka ene limone.

Vse skupaj sem še pol ure pekla pri 50-tih stopinjah.

Ohlajen kolač sem narezala in postregla. No, lahko bi ga prelila še s čokolado, a tudi te je zmanjkalo. Pa je ostalo pecivo z belo preobleko.

 

JEEE, PRIHAJA POMLAD!

Ne morem povedati, kako sem vesela, da je končno posijalo sonce, da je končno malo topleje, da se končno topi sneg in da je pred vrati kooooončno pomlad. Pri nas je pokrajina še na debelo prekrita s snegom, a tam ob drevesih, kjer ga je manj že kukajo ven prvi zvončki. 

Pa saj je že marec. In na prvo marčevsko soboto sem si namesto cestnega razteka privoščila raje sprostitev v obliki teka na smučeh. Mogoče je to zadnji to zimo. Počasi bo potrebno bo pričeti z resnimi teki.

ZDRAVA MALICA

Kadar se naveličam vsakdanje "kruhaste" malice in če nam od prejšnjega dne ostanejo testenine, potem z mano roma skleda poooolna zdravja.

V skladeo zamešam hladne testenine, feta sir, nakaljeno lečo, nakaljen mungo fižol in malo "plastične" paprike. Ja, saj vem, da je paprika v tem letnem času popolnoma brez okusa, a imeli smo jo doma in sem jo primešala za barvo. Da ima solata lepši izgled. 

Lahko bi dodala tudi čebulo, a je raje nisem. Da nebi potem smrdela.

Sestavine sem solila, ter začinila z bučnim oljem in kisom. Mmmm, je bilo dobro.

Zraven pa sem si vrezala košček domačega kruha. Tokrat je bil polnozrnati z orehi.

Ja, dodala sem tudi nakaljena semena soje oziroma fižola mung. A tokrat z nekoliko daljšo frizuro. Pustila sem jih rasti, ker je Jernej rekel, da zakaj naši kalčki niso nikoli takšni kot oni, ki jih kupiš v trgovini. In res, tisti imajo na semenu že pravo rastlino. Pa sem morala tudi jaz poskusit. 

Nekaj sem jih porabila, ostali bodo pa kakšen dan še rasli.