L
etošnjo pomlad smo imeli priložnost na veliko spoznati bob. In pristal je tudi v zmrzovalniku, ki ga že počasi praznimo. Tokrat je nastala odlična solata z bobom.
SOLATA Z BOBOM
Sestavine:
- bob
- paradižnik
- zelena solata
- jajca
- feta sir
- paprika
- olive
- bučno olje, kis, sol
Bob sem skuhala, ter mu v veliki skledi dodala preostale sestavine. Solato sem začinila, jo premešala, ter postregla s pogretimi ajdovimi žganci, ki so ostali od prejšnjega dne.
GI je številčni sistem, ki meri, kako hitro neko živilo poviša raven glukoze v krvi. GI razvršča živila glede na njihov učinek na raven glukoze v krvi. Indeks po navadi temelji na količini hrane, ki vsebuje 50 g ogljikovih hidratov (ta vrednost je bila izbrana poljubno). Višja ko je ta številka, hitrejše je povišanje ravni glukoze. Živila z nizko vrednostjo GI se počasneje razgrajujejo, zato se glukoza v hrani izloča postopoma. V tem primeru se raven glukoze v krvi rahlo poviša. Živila, ki imajo višjo vrednost GI, se hitreje razgrajujejo, zato se glukoza izloči naenkrat, kar povzroči naglo povišanje krvnega sladkorja.
GI izračunamo tako, da zaužijemo neko živilo in izmerimo odziv telesa. GI temelji na 50 g ogljikovih hidratov. Pomembno je razumeti, da moramo zaužiti večjo količino hrane, če želimo dobiti 50 g ogljikovih hidratov. Pri živilih, ki imajo malo ogljikovih hidratov, je za 50 g, kolikor jih potrebujemo za izmero vrednosti GI, torej treba zaužiti ogromne količine hrane.
Če želimo izračunati vrednost GI, ponudimo osmim do desetim testirancem živilo v takih količinah, da bo vsebovalo 50 g ogljikovih hidratov. V naslednjih dveh urah vsakih 15 do 30 minut preverjamo raven glukoze v krvi testiranih oseb. Celoten postopek ponovimo dva- do trikrat. Izračunamo povprečno vrednost ravni krvnega sladkorja pri testiranih osebah in jo primerjamo s povprečno vrednostjo ravni sladkorja v krvi oseb, ki so zaužile neko standardizirano živilo, najpogosteje čisto glukozo, kateri je bila določena poljubna vrednost GI 100.
Nekaterih živil ne testirajo na vrednost GI, ker bi jih morali pojesti v prevelikih količinah, da bi dobili potrebnih 50 g ogljikovih hidratov. Če ta živila uživamo sama, morda res ne povzročijo rasti glukoze v krvi, vendar so še ne pomeni, da so zdrava. Morda vsebujejo veliko količine maščob ali kalorij, ki nam prav tako škodujejo.
Uživanje večjih količin nekega živila vrednosti GI tega živila ne zviša, kajti z vrednostjo GI razvrščamo živila v primerjavi z drugimi živili, ki imajo enako količino ogljikovih hidratov. Vrednost GI nam pove, kako hitro ogljikovi hidrati zvišajo raven glukoze v krvi, ne pa, kako visoka je v resnici raven glukoze v krvi. Na primer, če ima neko živilo vrednost GI 25, bo njegova rednost GI ostala 25, ne glede na to, koliko tega živila bomo zaužili. To pomeni, da bo hitrost, s katero se bo sprožilo zvišanje glukoze v krvi, ostala enaka, ne glede na količino zaužitega živila. Seveda bo raven glukoze v krvi višja, če bomo pojedli več hrane, toda hitrost, s katero se bo ta raven višala, se ne bo spremenila.
Ko govorimo o velikosti obroka, vstopi v igro vrednost GO - Glikemična obremenitev.
(o tem pa naslednjič)
Jaaaa, seveda, tudi letos imamo domačo, okusno slivovo marmelado iz domačih sliv. 10 kg sem jih tokrat predelala in spravila v lične majhne kozarčke.
Letos še z manj sladkorja kot ponavadi.
SLIVOVA MARMELADA
- 10 kg sliv
- želin ali želirno sredstvo
- 1 kg sladkorja / 3 kg izkoščičenih sliv
Slive sem oprala in izkoščičila, ter v skledi zmešala s sladkorjem. Postavila sem jih na ogenj in ko so zavrele, sem dodala želin.
Marmelado sem kuhala dobre pol ure, da so slive fajn razpadle, nato sem z njo napolnila oprane iz z hladno vodo splahnjene kozarčke.
Še zadnji sklop nasvetov, ki si jih moram pribeležiti. Tokrat uporabne zadeve v zvezi z otroškim pudrom.
Saj nikoli ne veš - mogoče pa kdaj komu prav pride.
1. Hladi posteljnino
V vročih poletnih dneh po posteljnini potresite nekaj otroškega pudra. Posteljnina bo lepše dišala, poleg tega pa bo puder vpil vaš znoj, zaradi česar bo občutek vročine manjši. Je pa res, da boste morali vsako jutro posteljo pomest in dobro pretrest, da bo pripravljena na naslednjo noč.
2. Vpija maščobe
Če se vam kdaj ponesreči in kak masten madež pade na obleko, tepih, kavč, ta del hitro izperite, nato pa ga posipajte s pudrom. Puder bo pil vlago in maščobo tako hitro, da boste še sami presenečeni.
3. Odstranjuje plesen iz starih knjig
če se vam zdi, da vašo knjižno polico načenja vlaga, morda celo plesen, posipajte nanje otroški puder. Puder bo vpil vlago in tak preprečil nadaljnjo širjenje plesni. isto lahko naredite tudi s starimi fotografijami, če postajajo lepljive, barve pa bledijo.
4. Lahko je dišava za čevlje
Obuvala hitro dobijo neprijeten vonj. Zlasti, če jih pogosto nosite, ali pa so izpostavljena vlagi in soncu. Kaj narediti s čevlji z izrazito neprijetnim vonjem? Posipajte jih z otroškim pudrom (zunaj in znotraj) in počakajte čez noč. Naslednje jutri čevlje obrišite, vonja pa ne bo več.
5. Škripanje parketa
Naj se sliši še tako nenavadno, s pudrom lahko odpravite neprijetno škripanje pudra. Do tega pride, ko deščice parketa drgnejo druga ob drugo. Zato špranje med njimi zapolnite s pudrom, pometite, da še dodatno zapolnite špranje, in problem je rešen.
6. Mravlje ga sovražijo
Če puder potresete pred vrati, okni in pri drugih špranjah, potem ne boste imeli težav z mravljami. Zaradi vonja in predvsem "lepljivosti" pudra, se ga žuželke izogibajo v velikem loku. Že samo ena mravlja z nekaj zrnci pudra, lahko uniči velik del mravljišča.
7. Blaži bolečino po depilaciji
Ker blagodejno vpliva na kožo, prenekatera ženska (pa tudi moški) si po depilaciji napudra obolelo mesto. Koža je zaradi tega manj razdražena, bolečina pa manjša.
8. Je najboljši deodorant
Z otroškim pudrom se lahko napudrate pod pazduho in na drugih mestih, kjer se najbolj potite. Puder bo vpijal vlago, zaradi blagega vonja pa bo ostal praktično nezaznaven. Še posebej v poletnih mesecih, ko nam je izdatno vroče, je puder boljša rešitev, kot deodoranti.
9. Čistilo za postelje hišnih ljubimcev
Vse, kar velja za ljudi, velja tudi za živali. Tudi živalim je poleti vroče in rade spijo v sveži postelji. Občasno s pudrom posipajte posteljo svojemu hišnemu ljubimcu, pa bo tudi vaš kuža, ali muca boljše spal.
10. Da eterično olje dlje drži
Eterična olja hitro hlapijo in čez čas izgubijo svoj vonj. Če želite, da je ta vonj milejši in, da dlje traja, v otroški puder dajte nekaj kapljic olja in premešajte. Taka mešanica bo vznemirjala vaše nosne brbončice vsaj za 50 % dlje.
11. Za boljšo pričesko
Če boste zmešali puder in pecilni prašek, boste dobili dober naravni suhi šampon. Nanesite ga na lasišče, malo počakajte, nato pa dobro razčešite s krtačo.
12. Proti potnim nogam
Če se vam potijo noge, v obutev nasujte malo otroškega pudra. Noge se ne bodo več potile, v čevljih ne drsele, puder pa bo pregnal tudi neprijeten vonj iz obutve.
Tako, pa je nastala spet en lep okras za okrog zapestja. Zapestnica iz perlic velikosti 3 mm v bronasti barvi z modrimi pikicami.
Tako so na portalu S.C.R.T. predstavili Matijo:
Tokrat vam predstavljamo Matijo Medena. Matija je odličen triatlonec, ki se je s tem športom začel ukvarjati zaradi veselja do plavanja in kolesarstva, skozi čas je vzljubil tudi tek.
Ekipa SCR.T želi Matiji uspešno dosego zadanih ciljev. Vam pa želimo prijetno branje.
Kako dolgo se že ukvarjaš s triatlonom in tvoji prvi začetki s športom?
Triatlonsko pot sem začel v prvem letniku gimnazije, ko sem se poleti z očetom udeležil nekaj triatlonskih tekem v Sloveniji in na Hrvaškem. S športom sem se začel ukvarjati v začetku osnovne šole, in sicer s plavanjem. Tega sem resno treniral vse do drugega letnika gimnazije, potem pa sem prešel na triatlon.
Prvi začetki ukvarjanja s triatlonom.
Prvič sem se s triatlonom srečal nekje proti koncu osnovne šole, saj je oče aktivno sodeloval na domačih triatlonskih prireditvah. Moja prva resna mednarodna triatlonska tekma je bila Evropski mladinski pokal na Dunaju leta 2009 in kasneje, istega leta, evropsko prvenstvo za mladince na Nizozemskem, Holten. To je bilo moje prvo leto v Slovenski reprezentanci, leto učenja in nabiranja izkušenj.
Kdo te je navdušil za triatlon?
Za triatlon sem prvič slišal (in se kasneje tudi navdušil) od očeta, saj se je on prvi v družini začel resneje ukvarjati s tem športom. Pred tem nisem vedel da to sploh obstaja. Najprej se mi je sicer upiral, saj me tek ni ravno privlačil, sem pa vedno užival na kolesu (sploh cestnem). Sčasoma sem vzljubil še tek in to je vodilo do odločitve, da presedlam iz plavanja na triatlon.
Kako poteka tvoj dan?
To je odvisno od letnega časa in faze pripravljalnega obdobja. Ampak glede na to, da je to poletni šport, bom vzel klasičen poletni dolg dan, brez faksa in drugih obveznosti:
- bujenje okoli 7-ih in zajtrk
- plavanje
- malica
- kolesarski trening
- kosilo in popoldanski počitek (po možnosti spanje)
- tekaški trening
- večerja, poležavanje/gledanje TV-ja/pijača s prijatelji ipd.
Občasno je na urniku tudi trening moči in stabilizacije.
Koliko časa posvetiš treningom?
Spet odvisno od situacije. Ko imam opravke na fakulteti približno 3 ure na dan, drugače pa do 5 ur treninga dnevno. En dan v tednu imam prosto za počitek.
Kdo je tvoj trener?
Moj trener za kolo in tek je kar moj oče, Sašo. Pri plavanju pa se poskušam uskladiti s plavalnim klubom in delam po njihovem planu, ki ga prav tako prilagajava z očetom.
Tvoja najslabša in najboljša disciplina.
Najboljša verjetno plavanje, najslabša pa trenutno kolesarjenje.
Kateri treningi so ti najljubši?
Dolgi kolesarski trening, po možnosti po razgibanem terenu nekje, kjer ni veliko prometa.
Bi izpostavil kakšen rezultat v sezoni 2015 (navedi še ostale)?
Letos mi je uspelo nekaj dobrih rezultatov. Najbolj odmevna sta bila 12. mesto na evropskem pokalu v Istanbulu in s tem prve točke evropske rang lestvice in 1. mesto na polovični ironman razdalji v Murecku (Avstrija). Poleg tega so tukaj še polmaraton v Beogradu, kjer sem bil 7. od več kot 3000 tekmovalcev in moj premierni nastop v prvi Nemški triatlonski ligi, kjer sem se uvrstil med prvo polovico v hudi konkurenci. Potem je tukaj še 30. mesto na evropskem pokalu v Burgasu (Bolgarija) in 9. mesto na odprtem Balkanskem prvenstvu v Zagrebu.
Cilji.
Cilji so dvigniti nivo vseh treh disciplin in biti konkurenčen najprej na evropskih članskih pokalih, torej redne uvrstitve med prvih 20, uspešno sodelovanje s klubom v prvi Nemški ligi in nastop na katerem od svetovnih pokalov ter uvrstitev med polovico. Hkrati pa seveda dokončati fakulteto za strojništvo, ter se potem preusmeriti na daljše triatlonske razdalje.
Iz knjige Športni gen:
...
K uspehom Kenijcev je pripomogel tudi preostanek sveta in sicer tako, da je postajal počasnejši. Še preden so Kenijci zavladali na mednarodni tekaški sceni, so države, ki so prej dominirale na dolgih progah (velika Britanija, Finska, ZDA) postajale vse bogatejše in v njih je bilo vse več predebelih prebivalcev, vse več zanimanja za druge športne panoge in vse manj zavzetosti za resen trening teka na dolge proge.
V letih 1983 do 1998 se je število Američanov, ki so v posameznem letu pretekli maraton v času pod 2:20 znižalo z 267 na 35. V Veliki Britaniji se je število v istem obdobju znižalo s 137 na 17. Američani so dno dosegli leta 2000, ko se je samo enemu Američanu uspelo kvalificirati na olimpijski maraton v Sydneyu. Finska, ki je bila svetovna velesila med obema svetovnima vojnama, ko je bila revna ruralna država, ni imela niti enega dolgoprogaša na olimpijskih igrah leta 2000.
Brat Colm O`Connell, član katoliške kongregacije Bratov svetega Patrika, ki je leta 1976 z Irske kot misijonar prišel v Kenijo poučevat na srednjo šolo, potem ap je tam ostal kot trener vrhunskih tekčev (treniral je tudi trenutnega svetovnega rekorderja na 800 m Davida Rudisho), je povedal:"Na Finskem niso izginili geni, ampak kultura."
V zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja je le nekaj držav ohranilo status v dolgoprogaškem svetu. Mednje spada Japonska, ki je imela skoraj v vsakem od teh let med 100 in 130 maratoncev s časom pod 2:20. Medtem pa je Kenija napredovala od enega samega tako dobrega tekača leta 1980 do 541 tako dobrih maratoncev leta 2006. (Maraton je v Keniji eksplodiral sredi devetdesetih let, ko so zavrnili govorice, ki so se širile v državi, da trening maratona povzroča moško neplodnost in ko je kenijski športni komisar dr. Mike Boit, dovolil delovanje športnim agentom ter umaknil omejitve potovanja športnikov).
Končajmo s sklepom atletskega statistika Petra Matthewsa, ki je zbral zgornje številke po državah: "V današnjem času računalniških igric, sedenja in vožnje otrok v šolo so samo "lačni" borci ali revni podeželani tisti, ki imajo dovolj vztrajnosti in motivacije za napredovanje, da postanejo vrhunski dolgoprogaši.
Vsi poznamo slavni in odličen Paški sir, a tudi paška skuta se vedno bolj uveljavlja.
ŠTRUDELJ S PAŠKO SKUTO
Sestavine:
- 1 kg moke
- 3 rumenjaki
- 1 jajce
- 2 kocki kvasa
- 1 prašek za pecivo
- 1 vanili sladkor
- 1,5 dcl olja
- 5 dcl ovčje sirotke ali mleka
- malo soli
- limonina lupinica
- malo ruma
Nadev:
- 1 kg skute
- 1 kisla smetana
- limonina lupinica
- 1 vanili sladkor
- sladkor po okusu
- 1 jajce
Iz zgornjih sestavin sem umesila testo in ga pustila, da je vzhajalo. Vzhajano testo sem ponovno pregnetla in ga razvaljala. Premazala sem ga z nadevom in zavila, ter pustila da je ponovno vzhajalo.
Štrudelj sem pekla cca. 60 minut pri 180-tih stopinjah.
Pečenega sem pokrila s folijo in počakala, da se nekoliko ohladi. Nato sem ga narezala na kose in postregla.
Mmmm, štrudelj je odličen, saj je testo takooooo mehko!
Takole sem pred kratkim za lokalni spletni časopis strnila najin kolesarski izlet konec junija.
V prejšnjem zapisu sem vas s kolesom popeljala po naši prelepi Štajerski okolici, tokrat, pa se bomo ozrli čez mejo in naredili tri zanimive kolesarske izlete v Italijansko – Švicarskih Alpah, oziroma natančneje, kolesarili bomo v okolici Bormia.
Že februarja sva s Sašotom vedela, da bova podaljšani vikend za dan državnosti preživela na kolesu v Švicarsko - Italijanskih Alpah. Ker so se turistične kapacitete že pozimi kar hitro polnile, sva pohitela in rezervirala apartma v majhni vasici Lovero, 30 km pred Bormijem, nato pa čakala, da končno napoči konec junija in težko pričakovani dan odhoda.
Takoj po službi sva se usedla v avto in pozno zvečer prispela na cilj. Uredila sva formalnosti, razpakirala, se najedla, si privoščila vsak svoj kozarec piva in se odpravila spat.
Naslednje jutro naju je čakala prva kolesarska etapa:
Bormio (1.225 mnv) - Passo Umbrail (2.501 mnv) - Prato allo Stelvio (cca. 915 mnv) - Passo Stelvio (2.757 mnv) - Bormio
Skupaj prevoženih 103 km in cca. 3080 višinskih metrov. Sama sem za ta krog potrebovala 5:30 ure.
Ne bom izgubljala besed, ker slike povedo vse. Prelepo vreme, še lepša okolica in neizmerni užitki ob prevoženi pot - to je to!
Drugi kolesarski dan, sva za razliko od prvega dne, ko sva se z avtom zapeljala do Bormia, jeklene konjičke zajahala že "doma" v vasici Lovero. Od tam naju je pot vodila do cca. 700 višinskih metrov višjega Bormia, nato pa sta sledila prelaza Passo Gavia in Passo Mortirola z vmesnim postankom in kosilom v vasi Ponte di Legno.
Na kratko je pot drugega dne izgledala tako:
Lovero (520 mnv) – Bormio (1.225 mnv) – Gavia (2.652 mnv) - Ponte di Legno – Motto (odcep za Mortirolo 960 mnv) – Mortirolo (1.852 mnv) - Grosio-Lovero
Skupaj prevoženih 133 km in cca. 3100 višinskih metrov. Sama sem pot opravila v 6:30 ure.
Za zadnji kolesarsko obarvani dan, nama je ostala runda, ki se je na začetku slišala kot nekoliko bolj enostavna, a se je na koncu izkazalo, da ni bila nič kaj lažja od prejšnjih dveh. Zaradi utrujenosti, ki je že pecej poznala predvsem v nogah, bi celo rekla, da je bila najtežja.
Pred deveto uro sva se s svojimi jeklenimi lepotci spustila najprej do mesta Tirano (450 m), nato pa nadaljevala pot po Švicarski strani na Bernino (2.330 mnv). Ker je to glavna cesta, ki vodi v mondeni Sankt Moritz, je bila vožnja na prelaz Bernina, kakor da bi se vozil po avtocesti.
Iz Bernine sva se spustila cca. 300 m nižje in po ozki in slikoviti dolini prispela do prelaza Forcolo (2.315 mnv), od koder naju je pot ponovno peljala po strmem spustu v prelepo vasico Livigno, ki je znana po smučiščih, mnogi pa tudi vejo, da je to brezcarinsko oziroma duty-free območje.
v Livignu sva se okrepčala in nadaljevala pot proti prelazu Eira (2.208 mnv), nato pa še enkrat po hribu navzdol in ponovno navzgor proti zadnjemu prelazu Passo Foscagna (2.291 mnv).
Precej utrujena, sva se na vrhu prelaza oblekla v protivetrne anorake in se z veseljem spustila v cca. 1.000 m nižji Bormio, kjer sva si zasluženo privoščila kapučino z maslenim rogljičkom. Na koncu naju je čakal le še 30 km-trski spust do najinega začasnega doma.
Zadnji dan sva skupno prevozila 135 km in 2948 višinskih metrov. Sama pa sem tokrat za pot potrebovala 6:10 ure.
Po treh dneh intenzivnega kolesarjenja moram priznati, da sva bila kar precej utrujena. A zakaj sta se tako gnala, si verjetno mnogi mislite? Zakaj? Zato, ker sva imela na voljo le 3 polne kolesarske dneve in sva pač v tem kratkem času hotela videti čim več. In res sva videla, ogromno.
Na predvečer zadnjega dne, sva se sprehodila po najinem začasnem bivališču - majhni vasici Lovero, ki v bistvu razen ene gostilne, trgovine, občine, pošte in ambulante ne premore kaj dosti več. A hiše in okolica so urejene v nulo. Vse je čisto, vsak košček zemlje je obdelan, sprehajalne in kolesarske poti so označene s tablami, ... skratka, prijeten kraj za kratko bivanje.
In še rezime:
Skupaj prevoženih cca. 370 km
Skupaj premaganih cca. 9100 višinskih metrov.
