GLIKEMIČNI INDEKS

GI je številčni sistem, ki meri, kako hitro neko živilo poviša raven glukoze v krvi. GI razvršča živila glede na njihov učinek na raven glukoze v krvi. Indeks po navadi temelji na količini hrane, ki vsebuje 50 g ogljikovih hidratov (ta vrednost je bila izbrana poljubno). Višja ko je ta številka, hitrejše je povišanje ravni glukoze. Živila z nizko vrednostjo GI se počasneje razgrajujejo, zato se glukoza v hrani izloča postopoma. V tem primeru se raven glukoze v krvi rahlo poviša. Živila, ki imajo višjo vrednost GI, se hitreje razgrajujejo, zato se glukoza izloči naenkrat, kar povzroči naglo povišanje krvnega sladkorja.

GI izračunamo tako, da zaužijemo neko živilo in izmerimo odziv telesa. GI temelji na 50 g ogljikovih hidratov. Pomembno je razumeti, da moramo zaužiti večjo količino hrane, če želimo dobiti 50 g ogljikovih hidratov. Pri živilih, ki imajo malo ogljikovih hidratov, je za 50 g, kolikor jih potrebujemo za izmero vrednosti GI, torej treba zaužiti ogromne količine hrane.

Če želimo izračunati vrednost GI, ponudimo osmim do desetim testirancem živilo v takih količinah, da bo vsebovalo 50 g ogljikovih hidratov. V naslednjih dveh urah vsakih 15 do 30 minut preverjamo raven glukoze v krvi testiranih oseb. Celoten postopek ponovimo dva- do trikrat. Izračunamo povprečno vrednost ravni krvnega sladkorja pri testiranih osebah in jo primerjamo s povprečno vrednostjo ravni sladkorja v krvi oseb, ki so zaužile neko standardizirano živilo, najpogosteje čisto glukozo, kateri je bila določena poljubna vrednost GI 100.

Nekaterih živil ne testirajo na vrednost GI, ker bi jih morali pojesti v prevelikih količinah, da bi dobili potrebnih 50 g ogljikovih hidratov. Če ta živila uživamo sama, morda res ne povzročijo rasti glukoze v krvi, vendar so še ne pomeni, da so zdrava. Morda vsebujejo veliko količine maščob ali kalorij, ki nam prav tako škodujejo.

Uživanje večjih količin nekega živila vrednosti GI tega živila ne zviša, kajti z vrednostjo GI razvrščamo živila v primerjavi z drugimi živili, ki imajo enako količino ogljikovih hidratov. Vrednost GI nam pove, kako hitro ogljikovi hidrati zvišajo raven glukoze v krvi, ne pa, kako visoka je v resnici raven glukoze v krvi. Na primer, če ima neko živilo vrednost GI 25, bo njegova rednost GI ostala 25, ne glede na to, koliko tega živila bomo zaužili. To pomeni, da bo hitrost, s katero se bo sprožilo zvišanje glukoze v krvi, ostala enaka, ne glede na količino zaužitega živila. Seveda bo raven glukoze v krvi višja, če bomo pojedli več hrane, toda hitrost, s katero se bo ta raven višala, se ne bo spremenila. 

Ko govorimo o velikosti obroka, vstopi v igro vrednost GO - Glikemična obremenitev.
(o tem pa naslednjič)