V prejšnjem zapisu sem vas s kolesom popeljala po naši prelepi Štajerski okolici, tokrat, pa se bomo ozrli čez mejo in naredili tri zanimive kolesarske izlete v Italijansko – Švicarskih Alpah, oziroma natančneje, kolesarili bomo v okolici Bormia.
Že februarja sva s Sašotom vedela, da bova podaljšani vikend za dan državnosti preživela na kolesu v Švicarsko - Italijanskih Alpah. Ker so se turistične kapacitete že pozimi kar hitro polnile, sva pohitela in rezervirala apartma v majhni vasici Lovero, 30 km pred Bormijem, nato pa čakala, da končno napoči konec junija in težko pričakovani dan odhoda.
Takoj po službi sva se usedla v avto in pozno zvečer prispela na cilj. Uredila sva formalnosti, razpakirala, se najedla, si privoščila vsak svoj kozarec piva in se odpravila spat.
Naslednje jutro naju je čakala prva kolesarska etapa:
Bormio (1.225 mnv) - Passo Umbrail (2.501 mnv) - Prato allo Stelvio (cca. 915 mnv) - Passo Stelvio (2.757 mnv) - Bormio
Skupaj prevoženih 103 km in cca. 3080 višinskih metrov. Sama sem za ta krog potrebovala 5:30 ure.
Ne bom izgubljala besed, ker slike povedo vse. Prelepo vreme, še lepša okolica in neizmerni užitki ob prevoženi pot - to je to!
Drugi kolesarski dan, sva za razliko od prvega dne, ko sva se z avtom zapeljala do Bormia, jeklene konjičke zajahala že "doma" v vasici Lovero. Od tam naju je pot vodila do cca. 700 višinskih metrov višjega Bormia, nato pa sta sledila prelaza Passo Gavia in Passo Mortirola z vmesnim postankom in kosilom v vasi Ponte di Legno.
Na kratko je pot drugega dne izgledala tako:
Lovero (520 mnv) – Bormio (1.225 mnv) – Gavia (2.652 mnv) - Ponte di Legno – Motto (odcep za Mortirolo 960 mnv) – Mortirolo (1.852 mnv) - Grosio-Lovero
Skupaj prevoženih 133 km in cca. 3100 višinskih metrov. Sama sem pot opravila v 6:30 ure.
Za zadnji kolesarsko obarvani dan, nama je ostala runda, ki se je na začetku slišala kot nekoliko bolj enostavna, a se je na koncu izkazalo, da ni bila nič kaj lažja od prejšnjih dveh. Zaradi utrujenosti, ki je že pecej poznala predvsem v nogah, bi celo rekla, da je bila najtežja.
Pred deveto uro sva se s svojimi jeklenimi lepotci spustila najprej do mesta Tirano (450 m), nato pa nadaljevala pot po Švicarski strani na Bernino (2.330 mnv). Ker je to glavna cesta, ki vodi v mondeni Sankt Moritz, je bila vožnja na prelaz Bernina, kakor da bi se vozil po avtocesti.
Iz Bernine sva se spustila cca. 300 m nižje in po ozki in slikoviti dolini prispela do prelaza Forcolo (2.315 mnv), od koder naju je pot ponovno peljala po strmem spustu v prelepo vasico Livigno, ki je znana po smučiščih, mnogi pa tudi vejo, da je to brezcarinsko oziroma duty-free območje.
v Livignu sva se okrepčala in nadaljevala pot proti prelazu Eira (2.208 mnv), nato pa še enkrat po hribu navzdol in ponovno navzgor proti zadnjemu prelazu Passo Foscagna (2.291 mnv).
Precej utrujena, sva se na vrhu prelaza oblekla v protivetrne anorake in se z veseljem spustila v cca. 1.000 m nižji Bormio, kjer sva si zasluženo privoščila kapučino z maslenim rogljičkom. Na koncu naju je čakal le še 30 km-trski spust do najinega začasnega doma.
Zadnji dan sva skupno prevozila 135 km in 2948 višinskih metrov. Sama pa sem tokrat za pot potrebovala 6:10 ure.
Po treh dneh intenzivnega kolesarjenja moram priznati, da sva bila kar precej utrujena. A zakaj sta se tako gnala, si verjetno mnogi mislite? Zakaj? Zato, ker sva imela na voljo le 3 polne kolesarske dneve in sva pač v tem kratkem času hotela videti čim več. In res sva videla, ogromno.
Na predvečer zadnjega dne, sva se sprehodila po najinem začasnem bivališču - majhni vasici Lovero, ki v bistvu razen ene gostilne, trgovine, občine, pošte in ambulante ne premore kaj dosti več. A hiše in okolica so urejene v nulo. Vse je čisto, vsak košček zemlje je obdelan, sprehajalne in kolesarske poti so označene s tablami, ... skratka, prijeten kraj za kratko bivanje.
In še rezime:
Skupaj prevoženih cca. 370 km
Skupaj premaganih cca. 9100 višinskih metrov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar