petek, 22. januar 2010

S POMOČJO NARAVE

Dovolj velik vnos tekočine je ključen za zdravje in kakovost izvajanja športne dejavnosti. Že blaga dehidriranost lahko povzroči utrujenost in poslabša kakovost izvajanja športne dejavnosti. Pred vadbo moramo spiti dovolj tekočine, piti pa je potrebno tudi med vadbo, po njej pa s pijačo nadomestiti izgubo telesne tekočine.

Koliko telesne tekočine bomo izgubili med vadbo je odvisno od različnih dejavnikov, med katere spadajo tudi zunanja temperatura, vrsta oblačil ter intenzivnost in trajanje vadbe.

Izguba tekočine se meri kot izguba telesne teže. Vsak kilogram telesne teže, ki ga izgubimo z vadbo pomeni izgubo približno 1.5 litra telesne tekočine, ki jo moramo nadomestiti. Že 2-odstotna izguba telesne tekočine lahko poslabša kakovost izvajanja športne dejavnosti, 4-odstotna pa lahko povzroči izčrpanost.

V povpračju bi morali spiti vsaj 2 l tekočine na dan, medtem ko jo športniki po navadi potrebujejo še več. Mnogokrat se sploh ne zavedamo, da ne popijemo dovolj tekočine. Pravzaprav se sploh ne spomnimo, da bi pili oz. kar pozabimo piti. Zelo primerno je, če pijomo iz plastenke, saj lahko tako kontroliramo koliko smo spili. Kot kontrolo zadostne hidracije lahko spremljamo tudi svoj urin - če je svetel pomeni, da pijemo dovolj, če je temen je to znak, da smo dehidrirani.


OSVEŽILNI NAPITEK IZ GOZDNIH SADEŽEV IN POMARANČE
gozdni sadeži
3 pomaranče

Pomaranče olupim, narežem na koščke in zmešam z gozdnimi sadeži. Sadje vsipam v mikser in zmiksam. Zdrav napitek je končan!








Print Friendly and PDF

četrtek, 21. januar 2010

MENJAVA LOKACIJE

Četrtki so tisti dnevi, ko je na meni vrsta, da čakam otroke in jih po plavanju odpeljem domov. Prav tako so četrtki dnevi, ko imam na sporedu tek. In tako so četrtki dnevi, ko tečem pač kje pride. Mnogokrat je to na atletskem stadionu, včasih pa tudi ne.

Danes sem se na poti v Maribor ustavila kar v Račah. Parkirala sem pred trgovin Špar, se v avtu preoblekla, ter se podala na tek. Iz glavne ceste sem zavila kar v prvo stransko ulico. Tabla je kazala smer Ješence. In sem tekla. Naredila sem majhen krog in se ponovno znašla na isti glavni cesti. Nadaljevala sem tek in kmalu ponovno zavila v drugo stransko ulico. Spet je pisalo smer Ješence. Prišla sem v Požeg in se tam obrnila, ter stekla nazaj do avta, kjer sem se ponovno preoblekla, nakupila vse potrebno za večerjo, ter se odpeljala po otroke. Bila sem kot nova.

Na današnji turi narava sicer ni nudila nekih presežkov, sem pa tekla po prazni, zasneženi vaški cesti, nekaj čase med hišami z bolj in manj urejeno okolico in nekaj časa med praznimi, belimi polji. V naselju sem dala duška svoji radovednosti. Kukala sem čez ograje in na dvorišča in videla kar nekaj lepih in zanimivih stvari.

Na žalost mi je mraz dokončno pobral že tako prazne baterije fotoaparata, tako da so nastale le štiri klavrne fotografije.






Mi je pa Matija odstopil nekaj njegovih fotk iz njihovega današnjega medšolskega podviga. In sicer. V dveh prostih šolskih urah so se uspeli z avtobusom odpeljati pod Pohorje, vzeti pri babi in dediju pležuhe, se z gondolo odpeljati na Pohorje, se z pležuhi spustiti v dolino, spiti pri babi čaj, se vsesti na avtobus in se odpeljati nazaj v šolo. In niso zamudili pouka.

V gondoli.


Skupinska slika na vrhu Pohorja.


Vmesna postaja.


V dolini.


Definitivno so uživali, ker ... bi jaz tudi!!
Print Friendly and PDF

sreda, 20. januar 2010

KALČKI GRAHA


Grah izhaja iz vzhodnega Sredozemlja in zahodne Azije. Pred prihodom fižola je bil grah skoraj desettisočletje osnova stročje prehrane v našem delu sveta. Njegova posušena semena so bila bistvena sestavina jesensko - zimskih rezerv.

Kaleči grah zahteva nekoliko več zraka, vendar ga brez težav kalimo tudi v kozarcu, pri čemer ne smemo pozabiti na spiranje.
Tako kot večino nakaljenih stročnic je bogat z lažje prebavljivim in že delno razgrajenim škrobom, beljakovinami, vrsto rudnin, vitamini, antioksidanti ter vlakninami različnih vrst.

Priprava:
Čas namakanja: 8 do 12 ur
Spiranje: dva do trikrat na dan
Čas kaljenja: 3 do 5 dni

Uporaba:
Nakaljeni grah nakratko skuhamo v sopari ali z malo vode. Jemo začinjenega ali zabeljenega podobno kot svež grah ali ga dodajamo raznim solatam. Odlično se poda tudi kot dodatek k juham in drugim jedem.

Pri nas se je tokrat znašel na mizi kar skuhan in zabeljen s koščkom masla - kot priloga.




Print Friendly and PDF

torek, 19. januar 2010

TRENUTKI VSAKODNEVNE SVOBODE

Odlična stvar, še posebej za industrijo so modni športi. Ko nova oprema za golf ne pomaga toliko našemu zdravju, temveč predvsem naši duši in občutku, da nečemu pripadamo. Vendar gre tudi mnogo preprosteje. Zavijemo lahko iz utečene poti tehnične mobilnosti in stopimo korak bližje k boljši pripravljenosti, zdravju in kakovosti življenja. Naredimo prve korake. Nikoli ni prepozno. Začnimo hoditi, želja po teku se bo kmalu pojavila sama od sebe. Če začnemo postopoma in ne prehitevamo, nam bo telo kmalu hvaležno. Nekaj potrpljenja pa le potrebujemo. Prvi koraki so vedno težki. Vendar se izplača. Na začetku stisnemo zobe in vztrajamo. Zelo kmalu bomo v pozitivnem smislu zasvojeni s trenutki vsakodnevne svobode, tišino in druženje s samim sabo. Preprosto - začnimo teči in uživajmo v spremembi. Vendar ne pozabimo – začetniki za popolni preobrat potrebujejo vsaj pol leta.

Svoje čute odkrijemo na novo in letne čase doživljamo neposredneje. Doživimo rdeča lesketajoča drevesa v večernem jesenskem soncu, tek skozi odpadlo šumeče listje, ter škripanje korakov po snegu v suhem in hladnem zraku kratkih zimskih dni. Vse to med tekom doživljamo veliko pogosteje in bolj zavestno kot tisti, ki se na svežem zraku ne zadržujejo prav pogosto.

Pred kratkim sem med urejanjem domačega foto albuma našla tudi nekaj Sašotovih fotografij iz Lorienta v Franciji, kjer se je leta 2007 udeležil Long Distance Triathlona.

Joj, kako bi se prilegel tek po peščenih obalah, med nasedlimi barčicami in kamnitimi hišami. Ko diši po morju, zažgani travi, školjkah ...








...tako sem sanjarila na današnjem teku, ki je prišel na vrsto šele ob pozni pol deveti uri zvečer. Bilo je fino...

Print Friendly and PDF

ponedeljek, 18. januar 2010

SOČNO SE SLADKAMO

Pravijo, da je nedelja čas za sladkanje, lenobni počitek in razvajanje. Vendar pri nas je nedelja največkrat posvečena športnim norijam, rekreaciji in nabiranju kondicije.

Pa to ne pomeni, da pri tem pozabimo na dobro kosilo in nedeljski posladek. Takšen sočni, lahek in osvežujoč. Če se le da si ga privoščimo. V bistvu, si ga privoščimo, kadar si mati vzame čas in kaj speče. Pa si ga vzamem. In to kar pogosto. Če ne ravno čez vikend, pa je to čez teden - pozno popoldan ali zvečer. Takrat je sočna sladica na krožniku poooozne večerje.

Mnogo, mnogo krat je to nam taaaako priljubljena skutina pogača. Mi ji rečemo kar gibanica, čeprav vemo, da ni.

SKUTINA POGAČA

Kvašeno testo
40 dag moke, sveži kvas, mleko, 1 jajca, žlička sladkorja, ščepec soli, par kapljic olja

Skutin nadev
1/2 kg skute, 1 kisla smetana, 1 jajca, sladkor po okusu, 1 vanili sladkor

Priprava
Pogače se lotim tako, da najprej pripravim kvasec. V skledo vsipam predpisano količino moke, naredim jamico in vanjo nadrobim kocko svežega kvasa. Posujem z žličko sladkorja, zalijem z toplo vodo in pustim cca. 5 - 10 min, da kvasec kipne. Za tem prilijem par kapljic olja, dodam žličko soli in jajco. Nato postopoma prilivam toplo mleko in sestavine z električnim mešalnikom mešam tako dolgo, da dobim gladko, voljno in prožno testo, ki se loči od posode. Testo pokrijem s čistim prtom in postavim na toplo, da vzhaja vsaj eno uro.


Medtem, ko testo vzhaja zamešam skuto, kislo smetano, jajco, vanili sladkor in sladkor po okusu.

Vzhajano testo na pomokani delovni površini razvaljam, ter ga položim v pekač obložen s peki papirjem. Kocka razvaljanega testa je tako velika, da testo visi čez pekač. Testo prekrijem s skutinim nadevom, nato pa del testa, ki je viselo čez pekač zaviham preko nadeva.


Pečem približno 45 min. na temperaturi 200 stopinj, pri čemer pogačo položim v že segreto pečico.


Skutino pogačo narežem na trikotnike in serviram toplo. Nič ne potresem s sladkorjem. Seveda pa je tudi hladna izredno okusna.



Print Friendly and PDF

nedelja, 17. januar 2010

BELI ŽAMET VČERAJ IN DANES

Narava se je v teh dneh odela v nežno belino. Sneg je objel drevesa, kakor da bi jih pokril z žametom in obrobil s čipkami.

Prav takšno je bilo včeraj in danes tudi na areških tekaških stezah. Belo, žametno in čipkasto. Včeraj z malo sončka, danes sneženo. Hladno, zimsko in prijetno za tek na smučeh.

Izpod snega so kukale borovničke.


Smreke so upogibale svoje - na debelo obložene veje.


...in drevesa so bila, kakor da so umetna.






Bilo je kakor v tunelu beline.








Print Friendly and PDF

petek, 15. januar 2010

KRALJEVSKI ZAKLAD NARAVE

Obvezna sestavina naših jutranjih obredov sta marmelada in med. Slednjega imamo kar celo zbirko. Smo pravi požiralci medu. Na leto ga pojemo okrog 15 kg. Največ namazanega na kruh, nekaj pa tudi zamešanega v okusen domači čaj.



Pravijo, da nam narava v medu nudi svoje najdragocenejše darilo, saj čebele jemljejo iz narave najdragocenejši eliksir zdravja.
Med, cvetni prah, propolis, matični mleček in vosek so pravo bogastvo zdravilnih snovi katere s pridom izkorišča tako tradicionalna ljudska pa tudi uradna medicina. O čebelah govorijo najlepši miti in legende, v katerih se njihovo delo omenja v najstarejših časih.
Med je ena redkih snovi, ki ga ni mogoče umetno proizvesti, ampak ga čebele nabirajo in odlagajo v satje. Vsebuje 17,2 % vode in razne kisline (glukonska, limonska, jabolčna, mravljična, mlečna …), beljakovine, razne minerale in druge sestavine. Glavna sestavina medu (približno 75 %) pa so grozdni in sadni sladkorji.

Zaradi tega božanskega razkošja in zdravilnosti je med za človeški organizem resnični eliksir zdravja.

In katere vrste se nahajajo v naši zbirki?

ŽAJBLJEV MED
Vsako leto si ga veliko količino - 10 kg priskrbimo iz Dalmacije.

Žajbljev ali žajblov med je zlatorumene barve z opalnim sijajem. Ima močan vonj, a ne izrazito po žajblju, je milega okusa s sledjo grenčin. Žajbljev med redko kristalizira, če pa, postane drobnozrnat in živo rumene barve.
Pravijo, da blagodejno vpliva na dihala, dobro počutje in spanje.



GOZDNI MED
je mešanica različnih vrst mane, zato se lahko vzorci zelo razlikujejo po barvi, vonju, okusu in aromi. Za tovrstni med je značilno, da v njem ne prevladuje nobena vrsta mane ter da sta okusa po sladkem in kislem uravnotežena. Pogosto je mešan s cvetličnim medom, saj čebele v gozdu obiskujejo tudi podrast.
...zaradi nekoliko močnejšega okusa, ga naši otroci ne marajo preveč.

HOJEV MED
je zelo temen, je sivorjave barve z zelenim odsevom. Po navadi je moten in ne kristalizira. Aroma je zelo značilna, po karamelu in mleku v prahu.
... zelo okusen.


CVETLIČNI MED
je po svojih lastnostih lahko raznovrsten, saj so te odvisne od vrste cvetov, na katerih so čebele nabrale nektar. Značilno zanj je, da je dokaj svetel in po okusu srednje do močno, celo zelo močno sladek, ter da ima pekoč pookus po sladkem. Cvetlični med lahko precej hitro kristalizira.

Tega največkrat uporabljamo za v čaj.


SIVKIN MED
uporabljajo ga tudi proti napihnjenosti in za odvajanje vode. Koristen je proti migreni in vrtoglavici, priporočajo ga tudi vsem, ki trpijo za boleznimi srca in ožilja.
Tale je originalen iz Provanse.


ČEBELKO
v katerem so zmešani dragoceni čebelji produkti. Za moč, energijo in opornost telesa.
Print Friendly and PDF