Četrtki so tisti dnevi, ko je na meni vrsta, da čakam otroke in jih po plavanju odpeljem domov. Prav tako so četrtki dnevi, ko imam na sporedu tek. In tako so četrtki dnevi, ko tečem pač kje pride. Mnogokrat je to na atletskem stadionu, včasih pa tudi ne.
Danes sem se na poti v Maribor ustavila kar v Račah. Parkirala sem pred trgovin Špar, se v avtu preoblekla, ter se podala na tek. Iz glavne ceste sem zavila kar v prvo stransko ulico. Tabla je kazala smer Ješence. In sem tekla. Naredila sem majhen krog in se ponovno znašla na isti glavni cesti. Nadaljevala sem tek in kmalu ponovno zavila v drugo stransko ulico. Spet je pisalo smer Ješence. Prišla sem v Požeg in se tam obrnila, ter stekla nazaj do avta, kjer sem se ponovno preoblekla, nakupila vse potrebno za večerjo, ter se odpeljala po otroke. Bila sem kot nova.
Na današnji turi narava sicer ni nudila nekih presežkov, sem pa tekla po prazni, zasneženi vaški cesti, nekaj čase med hišami z bolj in manj urejeno okolico in nekaj časa med praznimi, belimi polji. V naselju sem dala duška svoji radovednosti. Kukala sem čez ograje in na dvorišča in videla kar nekaj lepih in zanimivih stvari.
Na žalost mi je mraz dokončno pobral že tako prazne baterije fotoaparata, tako da so nastale le štiri klavrne fotografije.
Danes sem se na poti v Maribor ustavila kar v Račah. Parkirala sem pred trgovin Špar, se v avtu preoblekla, ter se podala na tek. Iz glavne ceste sem zavila kar v prvo stransko ulico. Tabla je kazala smer Ješence. In sem tekla. Naredila sem majhen krog in se ponovno znašla na isti glavni cesti. Nadaljevala sem tek in kmalu ponovno zavila v drugo stransko ulico. Spet je pisalo smer Ješence. Prišla sem v Požeg in se tam obrnila, ter stekla nazaj do avta, kjer sem se ponovno preoblekla, nakupila vse potrebno za večerjo, ter se odpeljala po otroke. Bila sem kot nova.
Na današnji turi narava sicer ni nudila nekih presežkov, sem pa tekla po prazni, zasneženi vaški cesti, nekaj čase med hišami z bolj in manj urejeno okolico in nekaj časa med praznimi, belimi polji. V naselju sem dala duška svoji radovednosti. Kukala sem čez ograje in na dvorišča in videla kar nekaj lepih in zanimivih stvari.
Na žalost mi je mraz dokončno pobral že tako prazne baterije fotoaparata, tako da so nastale le štiri klavrne fotografije.
Mi je pa Matija odstopil nekaj njegovih fotk iz njihovega današnjega medšolskega podviga. In sicer. V dveh prostih šolskih urah so se uspeli z avtobusom odpeljati pod Pohorje, vzeti pri babi in dediju pležuhe, se z gondolo odpeljati na Pohorje, se z pležuhi spustiti v dolino, spiti pri babi čaj, se vsesti na avtobus in se odpeljati nazaj v šolo. In niso zamudili pouka.
V gondoli.
Skupinska slika na vrhu Pohorja.
Vmesna postaja.
V dolini.
Definitivno so uživali, ker ... bi jaz tudi!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar