ROŽIČEVO PECIVO Z RABARBARO

Hja, čas rabarbare je, a ne? Zato se spodobi, da je na mizi sladica z okusom rabarbare. Mi smo se tokrat tako posladkali:

ROŽIČEVO PECIVO Z RABARBARO

Sestavine:

• 3 jajca
• 3/4 skodelice sladkorja
• 8 dag kokosovega masla
• 1 skodelica moke
• 1/2 skodelice mleka
• 10 dag rožičeve moke
• 10 dag rozin
• 1 pecilni prašek
• rabarbara 

Iz beljakov se stepla trdi sneg. Sladkor in rumenjake sem penasto stepla, ter dodala raztopljeno maslo, moko, pecilni prašek, mleko, rožičevo moko in rozine. Sestavine sem dobro zmiksala, dodala olupljena in narezana stebla rabarbare, temeljito premešala, ter na koncu na rahlo umešala še stepene beljake.

Pekač sem premazala z oljem, posipala z moko in noter vlila maso. Postavila sem ga v segreto pečico in pecivo pekla cca. 1 uro na temperaturi 180 stopinj.

Še vročega sem prelila s čokoladnim prelivom.

MMM, ROŽIČI TAKO LEPO DIŠIJO!

8 UR PREMALO

Madona, moj dan bi moral imeti vsaj 36 ur. 24 mi jih je krepko premalo. Čas gazi preko mene kakor buldožer, In da bi delo temeljito opravil, se zapelje preko dvakrat ali pa celo trikrat. 

Pa vi? Koliko imate viška prostega časa? Jaz bi toooliko stvari počela, če bi ga imela še več.

Ta teden je bil divji. Domov sem se vračala ob sedmih zvečer, jaz pa sem si takoooo želela skuhati jagodno marmelado. Oja, jagode sem nabrala že v torek, ko mi je uspelo "nakrampati" slabih 45 minut, medtem ko sem čakala Jerneja, da konča trening. Na poti iz službe sem se ustavila v jagodni deželi in na brzino v posode zmetala 6 kg teh slastnih, rdečih sadežev. 

A kuhanje marmelade je v torek odpadlo - sem imela na planu še tek. Tudi v sredo ni šlo. Evo, pa je bil že četrtek. In sem si rekla: ali danes, ali pa letos ne bomo imeli marmelade. In sem jo skuhala. Dve kili jih je sicer medtem že zmanjkalo, a nekaj je le nastalo. Pa saj je čisto OK, saj bo na vrsti še marelična in slivova marmelada, pa figova in bučna, katere pa itak samo jaz konzumiram.

Šlo je na hitro:

Najprej sem jagode oprala in jim osmukala zelene peclje.

Nato sem jih zmiksala in vlila v veliko skledo. O, saj vem, da je boljša marmelada, če jagode ročno narežeš na koščke, a fantje pač imajo raje zmiksano. Jaz pa itak nisem neki aktor pri konzumiranju teh reči, ker v glavnem jem figovo in bučno marmelado.

Zmiksanim jagodam sem dodala sladkor in posodo postavila na ogenj. Ko je mešanica zavrela sem dodala želin, cca. 20 minut kuhala, nato pa z vročo mešanido napolnila steklene kozarčke.

Marmelado sem napolnila v majhne kozarčke z lepimi pokrovčki, Nikoli ne veš - mogoče pa bom pozimi kakšnega podarila sorodnikom ali prijateljem.

Kozarčke sem zložila na pult, jih zavila v rjuho in jih pustila, da se počasi ohladijo. 

Danes jih bomo odnesli v klet in evo,...prva ozimnica je že pripravljena.

MARMELADA JE ODLIČNA IN FAJN SE JE STRDILA.

TRENING HITROSTI

V osnovni fazi razvijamo vzdržljivost, s tekom navkreber razvijamo moč, vse to pa nas pripravi na zadnjo fazo: trening hitrosti Trening hitrosti nas bo usposobil, da dolge razdalje pretečemo v hitrejšem tempu. Na vsakem treningu pretečemo več, kot teden prej. Aktivne mišice dobijo izkušnjo, da se breme postopno povečuje. Obdobje počitka, ki sledi takemu treningu, omogoča mišicam, da se obnovijo in pripravijo na naslednji test. Trening hitrosti se bo stopnjeval toliko časa, da bo zadnji trening simulacija tekmovalnih razmer.

Na začetku 20. stoletja je bil trening hitrosti sestavljen iz krajših časovnih preizkusov in tekem. Atleti so se udeleževali tekem, brez vmesnih treningov. Med tekmovanji so tisti bolj ambiciozni tekmovalni razdaljo odtekli na čas. S takšnim treningom so le redki izboljšali hitrost.

Intervalni trening in fartlek sta bila v Evropi predstavljena leta 1920. Ta metoda je tekmovalno razdaljo razdelila na več segmentov. Določeno razdaljo pretečejo tekači hitreje od tempa na tekmi, med posameznimi segmenti počivajo in storitev večkrat ponovijo. Število ponovitev in hitrosti se iz tedna v teden povečuje, dokler vzdržljivost ne odgovarja tisti na tekmi. S premagovanjem napornejših delov treninga in primernim počitkom, celotna obremenitev na treningu pesega tiste na tekmi. Tečak naporen trening poškoduje mišice in postpono vodi v izčrpanost, zato počitek med ponovitvami hitrosti preprečuje popolno izčrpanost mišic.

Pravilo osmih tednov. Po približno osmih tednih treninga dosežemo vrh piramide. Če z intenzivnostjo nadaljujemo tvegamo poškodbe, bolezen ali izčrpanost.

Trening hitrosti ni primeren za vsakodar. Če si nismo zastavili neke časnovne norme, takega treninga ne potrebujemo. Tlo s takšnim treningom izpostavimo številnim naporom, zato je možnost poškodb večja. Trening hitrosti je bolj škodljiv, kot dolgi tek. Po drugi strani pa na ta način utrujene noge natraniramo, da tečejo hitreje in dlje. Leto ali dve treniramo samo prvo fazo. Hitrost v tem obdobju treniramo tako, da določeno razdaljo na treningu pretečemo nekoliko hitreje od normalnega tempa.

NA VRSTI JE ZLATA

Če je svoj prostor na zemlji dobila belo-srebrna kombinacija, jo bo dobila tudi zlata. Nastala je zapestnica:

S KOKOSOVIM OKUSOM

To nedeljo resnično nisem imela nekega pekovskega navdiha. Maaah priznam, sem bila kar precej utrujena od sobotnega kratkega in hitrega treninga pa potem še od nedeljskega dolgega - ampah sedaj imam pa en dan pavze - jeee.

A, ko smo v nedeljo po kosilu vsi pričeli brskati po sladkarijah, ki pa jih razen par koščkov čokolade itak nismo imeli doma, sem se odločila. Danes se bomo sladkali s kokosovim okusom.


ENOSTAVNO KOKOSOVO PECIVO

Sestavine:

• 2 rumenjaka
• 2 beljaka stepena v sneg
• 1 šalica sladkorja
• 1 šalica gladke moke
• 1 šalica polnozrnate moke
• 50 g kokosovega masla - stopljenega
• 2 šalici kokosa
• 2 šalici mleka
• 1 vanili sladkor
• 1 pecilni prašek

• 1 limona ožeta v sok

• 5 žlic kisle marmelade
• 100 g jedilne čokolade

Ločim rumenjake od beljakov in le-te stepem v trd sneg. V večji posodi zmiksam rumenjake, sladkor, moko, maslo, kokos, mleko in pecilni prašek, ter na koncu na rahlo vmešam še sneg iz beljakov.

Maso zlijem v pomaščen in pomokan pekač in ga postavim v segreto pečico. Pecivo pečem cca. 60 minut na 180-tih stopinjah.

Še vročega prelijem s sokom ene limone in okrasim s stopljeno mešanico čokolade in marmelade. Počakam, da se pecivo nekoliko ohladi - beri, da se preliv toliko strdi, da lahko pecivo narežem - ga razrežem na majhne kvadratke velikosti cca 3x3 cm, jih zložim na večji krožnik in ponudim.

Preliv biskvita z limoninim sokom mu da očarljivo svežino in dodaten okus.

Za pecivom pa je nastal še slaaaasten kruhek.

KER SO SE MI "ZALUŠTALE"

Sobote so v tekaškem smislu navadno rezervirane za krajše razteke, a danes je bilo drugače. Čakal me je eden izmed težjih hitrih treningov na stadionu - kratek a sladek. Matija jo je že navsezgodaj zjutraj mahnil v Cremono na dirko, Sašo pa čez par ur v Portorož, prav tako na dirko. Tako sem ostala brez avta in kaj mi je preostalo drugega, kakor da zajaham svojega belega jeklenega konjička in za segrevanje lahkotno odkolesarim do Maribora. 

Tekaški dopoldan je bil jasen in vroč - pa ne da to pomeni, da se nas bo mati narava končno usmilila in nam podarila s sončkom in prijetnimi temperaturami obsijane dni?

Odtekla sem po planu, ponovno zajahala jeklenega žrebca in se razpelajala nazaj do doma.  A 3 km pred hišo, so me ob cesti na stojnici premamile slastne, rdeče in sočne jagode. 

To je nastalo iz njih:

OSVEŽILNA SADNA KUPA

Sestavine:

• sveže jagode
• ena žlička sladkorja
• vanilijev sladoled
• sladka smetana
• žlica čokolade v prahu

Jagode sem oprala, očistial in razrezala na 4 dele. Posipala sem jih z žličko sladkorja, premešala, ter počakala, da so spustile sok. Smetano sem stepla, nato pa v šalčke nadevala jagode, vanilijev sladoled in preko še stepeno smetano. In ko sem takole zlagala, sem si mislila: Veš kaj, če že grešim, pa naj bo to tako kot se spodobi in sem smetano krasila še s čokolado v prahu.

Sedaj ko to pišem, so jagode že v mojem želodcu in se počasi prebavljajo - mmmm je bilo dobro.

In kako bom kalorije pokurila. Brez problema. Čaka me še popoldansko vrtnarjenje in cel kup gospodinjskih opravil. 

OD ZDRAVEGA NAPITKA DO SOČNE SOLATE

Če se dan prične z zdravim sadno-zelenjavnim napitkom, je fajn, če se tudi konča zdravo. 

Od prejšnjega dne nam je ostala skledica riža, na okenski polici je zaživela čičerika in na vrtu imamo že prvo solato.
To pomeni, da smo se "zakopali" v ogromno skledo sočne solate:

MEŠANA SOLATA Z NAKALJENO ČIČERIKO

Sestavine:

• riž - skuhan in hladen
• čebula
• paradižnik
• paprika
• zelena solata
• feta sir
• nakaljena čičerika - skuhana in ohlajena
• tuna iz konzerve
• oljčno olje
• sol
• kis

Vse sestavine očistim, narežem in dodam v skledo. Začinim, zmešam in ponudim. Njami!

MUSKELFIBER

Sigurno se vam je že kdaj zgodilo, da ste pretiravali v intenzivnosti ali količini treninga.  Oooo, meni se je že. In kaj se zgodi? Tipična posledica je pojav nastanka zakasnele mišične bolečine 'DOMS-a' (Delayed Onset of Muscle Soreness) oz. muskelfibra. Muskelfiber (DOMS) se ponavadi pojavi več ur po treningu oz. naslednji dan.

Je posledica poškodb na mišicah (trganja mišic oz. celičnih membran), ki nastanejo zaradi ekscentrične kontakcije. Mehanični dejavniki nastanka muskelfibra so prevelika intenzivnost treninga hitre moči, neustrezni trening globinskih poskokov; preveč teka po klancu navzdol itd.

Za ta vadbena sredstva je značilna posebna oblika mišičnega krčenja (kontrakcije), ki se imenuje ekscentrično-koncentrična kontrakcija. Mišice se pri tem načinu krčenja najprej zaradi vpliva zunanjih sil raztegujejo, na koncu pa se zaradi povečane elastične energije mišica hitreje skrči, kot če ne bi bilo prvotnega raztegovanja mišice.

Tak način krčenja mišice izkorišča elastične lastnosti mišic tetiv ter omogoča doseganje večjih sil v mišici. Problem se pojavi, ker je taka vadba lahko včasih preveč intenzivna in pri tem športniku povzroči mikropoškodbe mišičnih celic (poškodbe citoskeletona in Z ploščic), kar posledično vodi do vnetnega odgovora posameznih mišičnih tkiv. Tkivo, ki je nabreklo in razdraženo, draži naše receptorje in to čutimo kot bolečino.

Metabolični dejavniki DOMS so:

(1) previsoka temperatura, ki spremeni strukturo celičnih proteinov, 

(2) slab dotok kisika v celico, kar zmanjša nivo celične energije (ATP-ja), tako da se ne more odstranjevati dovolj kalcija iz citoplazme, 

(3) znižan pH (povišana kislost) zaradi povišanja vsebnosti mlečne kisline, ki se izloča zaradi pomanjkanja kisika v celici - znižan pH povzroči otekanje mišic, ker voda vdre v mišične celice, da se pH vsaj približno povrne v prejšnje stanje, 

(4) povećanje koncentracije prostih radikalov, ki uničujejo celično membrano.

Mnogi muskelfiber povezujejo ali celo enačijo z mlečno kislino v mišicah, vendar temu ni tako. Razlika je v tem, da se mlečna kislina sprošča med samim gibanjem, kar povzroča utrujenost mišic ali celo pekočo bolečino. Muskelfiber pa se nikoli ne pojavi med gibanjem, ampak šele po njem. Najhuje je po navadi dan ali dva po ukvarjanju s športom.

Posebej pomembno je, da pri ukvarjanju s športom ne pretiravamo. Vsak posameznik približno ve, v kakšni telesni pripravljenosti oz. kondiciji je in tako tudi, kakšen napor njegovo telo lahko prenese. Najbolje je, da je vadba posameznika redna in zmerna, saj je v tem primeru tveganje za nastanek poškodb na mišicah najmanjše. Pred vadbo ne smemo pozabiti na ogrevanje in raztezanje, kar poskrbi za povečano prekrvavitev mišic.

Ko bolečina že obstaja, jo na nek način lahko omilimo oz. poskrbimo za hitrejše okrevanje in obnavljanje mišic. Najslabše je samo ležati doma, čakati, da bolečina mine in nič narediti. Sicer je potreben počitek, da si mišica opomore in se obnovi, vendar ne smemo opustiti gibanja za več dni. Priporočljivo je gibanje z manjšo intenzivnostjo, po vadbi pa tuširanje z izmenično toplo in hladno vodo. K lajšanju bolečine pripomorejo še topli obkladki, masaža, hladilni geli ali kreme, ki lajšajo poškodbe in podobno. Pri manjših poškodbah lahko pripomore tudi povečan vnos beljakovin s prehrano, saj skrbi za obnavljanje tkiv. Seveda pa ne smete pozabiti na veliko količino popite tekočine (vode ali izotoničnih napitkov) pred, med in po gibanju, da boste imeli v telesu elektrolitsko ravnovesje.