Že februarja je Gebrselassie sebi in drugim pokazal, da je treniral trdo, saj je kot prvi v dvorani 5000 m pretekel v času pod 13 minutami. A tu ne smemo pozabiti, da po tistem o njem nismo kaj prida slišali, celo maja in junija ne, ko je bil tekmovalni koledar natrpan z mednarodnimi tekmami. Edina pomembna tekma, na kateri je nastopil med 20. februarjem in 4. julijem, je bilo 5000 m v Parizu (Gaz De France), kjer je zmagal s časom 13:01. Odličen rezultat, a zanj je bila to samo tekma pred TEKMO, ki jo je odtekel globoko znotraj meja svojih skrajnih zmožnosti.
Če primerjamo njegov način trdega treniranja in redkega nastopanja s pristopom njegovega mlajšega tekmeca, Kenijca Daniela Komena, vidimo velikansko razliko. Komen je prva leta ogromno nastopal, toda ko je prišel čas, da bi moral rekord napasti sam, mu je zmanjkovalo moči. Medtem pa se je Gebrselassie odpovedoval manj zahtevnim nastopom (in zaslužkom) ob začetkih sezon in je raje skrbel, da je s treningom stopal po začrtani poti proti rekordu in ostajal popolnoma sproščen.
Če primerjamo njegov način trdega treniranja in redkega nastopanja s pristopom njegovega mlajšega tekmeca, Kenijca Daniela Komena, vidimo velikansko razliko. Komen je prva leta ogromno nastopal, toda ko je prišel čas, da bi moral rekord napasti sam, mu je zmanjkovalo moči. Medtem pa se je Gebrselassie odpovedoval manj zahtevnim nastopom (in zaslužkom) ob začetkih sezon in je raje skrbel, da je s treningom stopal po začrtani poti proti rekordu in ostajal popolnoma sproščen.
Pouk:
4. Če imaš za cilj rekord ali če hočeš na določeni tekmi v določeni disciplini doseči kar največ, moraš varčevati s tekmovalno energijo in poskrbeti, da treningu ne škoduješ s prepogostim nastopanjem. Prav je, da tekmuješ pred rekordnim poskusom, a ne prepogosto in ne na skrajni meji svojih zmogljivosti. Imenujte jih testni teki, če že morajo biti, a najdite način, da vam tekmovanja v za- četku sezone ne bodo pokvarila glavnega cilja sezone oz. rekordnega poskusa. V eni sezoni se lahko do roba zmogljivosti priganjate samo nekajkrat. Kmalu po tistem, ko se je Gebrselassie odločil, da bo napadel svetovni rekord v teku na 10 km, je naredil spisek zaveznikov, ki naj bi mu pomagali pri tem poskusu. Ko je prišel dan velike tekme, je bila njihova naloga narekovati in čim dlje ohranjati neizprosni rekordni tempo (63,5 s / 400 m).
Pomagali so mu štirje “zajci”, dva rojaka in otroška prijatelja (Worku Bikila in Habte Jafar), na Norveš kem živeči Nemec Stephen Platzer in Hrvat Branko Zorko, ki ga je že prej večkrat vodil k rekordom v dvorani in na prostem. Teden dni pred napadom na rekord se je srečal z njimi in dogovorili so se za strategijo. Toda Haile ni prepustil skrbi za tempo samo svojim pomočnikom. Sam je natančno vedel, kako hitro mora v rekordnem poskusu preteči vsakih 1000 m. Kot se pogosto pripeti, vse pač ni šlo po načrtu. Prvotna zamisel je bila, da bi ga štirje zajci – zadnja dva bi tekla njegova rojaka – v rekordnem tempu pripeljali do 6000 m.
Toda tako hitro so zmogli preteči samo 4500 m, in tedaj je Haile z roko lahno dregnil Habteja v hrbet. To je bilo znamenje, da je odslej v boju z rekordom sam. Jafar se je umaknil na travo in 18000 parov oči je sledilo samo še Hailu. V tistem trenutku je bil kakih 8 sekund hitrejši od tempa za svetovni rekord, toda zdaj ni več tekel v zavetrju, ampak je moral znaten upor vetra premagovati sam. Zajci so omagali prezgodaj.
Toda niti za trenutek ni popustil. Vsak krog je kot v ritmu metronoma pretekel med 63 in 64 sekundami. Rekord, ki ga je napadal, je Hissou dosegel tako, da je prvo polovico tekel v času 13:25, drugo pa pospešil in pretekel v 13:13. Haile je bil na določeni točki kar 9 sekund hitrejši od Hissouja, in sicer zato, ker je tekel bolj enakomerno. Po prvih 5 km ni pridobil niti sekunde, ni pa tudi nič izgubil. Na koncu je dosegel rezultat 26:31.31, kar je bilo celih 7 sekund hitreje od prejšnjega najboljšega rezultata. Svetovni rekord se je tako v zadnjih 4 letih spremenil bolj kot v prejšnjih 27 letih. Naslednje leto (1998) ga je popravil še za 9 sekund.
Pomagali so mu štirje “zajci”, dva rojaka in otroška prijatelja (Worku Bikila in Habte Jafar), na Norveš kem živeči Nemec Stephen Platzer in Hrvat Branko Zorko, ki ga je že prej večkrat vodil k rekordom v dvorani in na prostem. Teden dni pred napadom na rekord se je srečal z njimi in dogovorili so se za strategijo. Toda Haile ni prepustil skrbi za tempo samo svojim pomočnikom. Sam je natančno vedel, kako hitro mora v rekordnem poskusu preteči vsakih 1000 m. Kot se pogosto pripeti, vse pač ni šlo po načrtu. Prvotna zamisel je bila, da bi ga štirje zajci – zadnja dva bi tekla njegova rojaka – v rekordnem tempu pripeljali do 6000 m.
Toda tako hitro so zmogli preteči samo 4500 m, in tedaj je Haile z roko lahno dregnil Habteja v hrbet. To je bilo znamenje, da je odslej v boju z rekordom sam. Jafar se je umaknil na travo in 18000 parov oči je sledilo samo še Hailu. V tistem trenutku je bil kakih 8 sekund hitrejši od tempa za svetovni rekord, toda zdaj ni več tekel v zavetrju, ampak je moral znaten upor vetra premagovati sam. Zajci so omagali prezgodaj.
Toda niti za trenutek ni popustil. Vsak krog je kot v ritmu metronoma pretekel med 63 in 64 sekundami. Rekord, ki ga je napadal, je Hissou dosegel tako, da je prvo polovico tekel v času 13:25, drugo pa pospešil in pretekel v 13:13. Haile je bil na določeni točki kar 9 sekund hitrejši od Hissouja, in sicer zato, ker je tekel bolj enakomerno. Po prvih 5 km ni pridobil niti sekunde, ni pa tudi nič izgubil. Na koncu je dosegel rezultat 26:31.31, kar je bilo celih 7 sekund hitreje od prejšnjega najboljšega rezultata. Svetovni rekord se je tako v zadnjih 4 letih spremenil bolj kot v prejšnjih 27 letih. Naslednje leto (1998) ga je popravil še za 9 sekund.
Kakšen trening mora imeti, a ... Nepredstavljiv.
OdgovoriIzbrišiLp, Matej