SEPTEMBER GRE H KONCU

Ja. Danes je en takšen grd dan. Malo še pa bo pričelo deževat. Jesen je tu. September gre h koncu. Proti koncu gredo tudi zadnji težki tekaški dnevi. Še dva tedna me loči od maratona. Jeee, komaj čakam. Letos imamo toooliko energije in takooo uživam v teku, kljub temu, da so vmes težko težki treningi. Uuuu, kako sem vesela, ko jih končam. Uspešno končam. In potem se takooo fajn počutim. 

Tudi narava se je odela v jesenske barve. Sezona vrtičkarjenja gre počasi h koncu. Mislila sem posejat še motovilec, pa sem po mojem že prepozna. Ali ne? Saj ne vem. No, ampha če mi bo uspelo, bom pa ta vikend posadila dva grmička ameriških borovnic. Tukaj na zelenih prstih je prijazna gospa Alenka tokoooo lepo razložila skoraj vse, kar je potrebno vedeti o borovničkah.

In ko posije sonček, so rožiče takooo lepe. In zelenjava tudi.

KAM S SVEŽO KOLERABO

Joooj, letos imamo na vrtu toooliko kolerabe. Zato sem že pred časom pridno "googlala" in ugotovila, da lahko kolerabo jemo tudi surovo. In takoj smo ta koristen podatek uporabili. Od takrat dodajamo kolerabo zeleni solati. In sicer naribano.

Odlično se poda zraven - poizkusite!!!

ZELENA SOLATA Z NARIBANO KOLERABO

Sestavine:

• zelena solata
• naribana koleraba
• sol
• bučno olje
• kis

Vse sestavine zmešam in dobim odlično, okusno solato.

PITA PO PITI

Ono pito sestre Vendeline smo kar hitro pohrustali, pa sem imela včera, ko je bil ponedeljek, ki je moja mala nedelja nekaj prostega časa ... in še enkrat je zadišalo po slastni piti. Tokrat nekoliko drugače.

JABOLČNA PITA Z ROŽIČI IN ARONIJEVO MARMELADO

Sestavine:

Krhko testo:

• 20 dag ržene moke
• 30 dag gladke moke
• 1 pecilni prašek
• 10 dag masla
• 2 rumenjaka
• 10 dag sladkorja
• 3 do 4 žlice mleka

Moko zmešam s pecilnim praškom, maslo raztopim, ter vse sestavine zmiksam v gladko testo.

Rožičev nadev:

• rožičeva moka
• vrelo mleko
• rum
• malo sladkorja

Rožičevo moko prelijem z vrelim mlekom, da nastane ne preveč mehka in ne preveč trda masa, ter jo pustim dobrih 20 minut, da se prepoji. Nato dodam sladkor in rum, ter vse sestavine dobro premešam.

Jabolčni nadev:

• 5 srednje velikih jabolk
• sladkor po okusu
• cimet

Jabolka naribam in zmešam s sladkorjem in cimetom.

Marmeladni nadev:

• marmelada iz aronij

Pečico vklopim na 180 stopinj in med tem, ko se segreva  pripravim vse sestavine za pito. Nato namastim večji pekač in nanj razporedim malo več kot polovico testa. Preko namažem rožičev nadev, sledi marmelada in na vrhu jabolčni nadev. Iz preostalega testa oblikujem svaljke in jih v obliki mrežice zložim po jabolčnem nadevu.

Pito prečem približno eno uro na 180-tih stopinjah.

PEČEM Z VENDELINO - JABOLČNA PITA

Kuharska knjiga sestre Vendeline je v naši kuhinji prisotna že kakšnih 20 let. V njej so sami fajn recepti. Tokrat sem pekla njeno jabolčno pito - kraljico pit.

JABOLČNA PITA
* v oklepaju so navedene sestavine, ki sem jih nekoliko prikrijila po svojem okusu

Sestavine:

Krhko testo:

• 35 dag moke (10 dag ržene, 25 dag gladke)
• 1/2 pecilnega praška
• sesekljana limonina lupinica (nisem je uporabila)
• vanilija
• 15 dag masla (10 dag kokosovega masla)
• 2 rumenjaka
• 12 dag sladkorja v prahu (8 dag navadnega sladkorja)
• 3 do 4 žlice kisle smetane ali mleka

Nadev:

• 1 kg jabolk
• 8 dag sladkorja
• 1 žlica drobtin
• 6 dag masla (nadev sem naredila brez masla)
• 1 žlica ruma

V skledo damo moko, pecilni prašek, sladkorj, limonino lupinico, vnilijo in maslo, dodamo rumenjake in smetano, ter zmesimo testo. Razdelimo ga na dva dela in razvaljamo.

Z eno testeno ploščo obložimo okrogel pekač, malo namazan - tako da so robovi pekača obloženi za centimeter visoko. Na testo razgrnemo jabolčni nadev. Po vrhu naložimo drugo plast testa in pečemo 60 minuta na 180 stopinjah.

NA HITRO - MALININO PRESENEČENJE

Sem skorja prepričana, da boste vikend, ki je pred nami izkoristili za uživnje na svežem zraku, gobarjenje, trgatve, druženje ... In ker bo za kuharijo ostalo bolj malo časa, bo kar prav prišel recept za testenine z gobami iz prejšnjega zapisa. Seveda, pa je fajn, če kosilo zaključimo s sladico, a tudi ta mora biti pripravljena ena, dva, tri - na hitro.

MALININO PRESENEČENJE

Sestavine:

• maline
• vanili sladkor
• sladkor po okusu
• sladka smetana

Maline sladkam z vanili sladkorjem in navadnim sladkorjem, ter jih postavim na ogenj. Segrevam jih skoraj do vretja, tako da se fajn zmehčajo. Nato posodo postavim v hladilnik in počakam, da se ohladijo.

Zmiksam sladko smetano in v kozarčke po plasteh izmenično naložim smetano in maline.

Sladica, je res nekoliko bolj kalorična, ampah oooodlična. Taka osvežilna.

NA HITRO - TESTENINE Z GOBAMI

Zdaj je pravi čas. Odpravite se v gozdi, se sprehodite in poiščite kakšnega lepega jurčka. Slastna večerja bo gotova v dobre pol ure. 

TESTENINE Z GOBAMI IN GORGONZOLO

Sestavine:

• 1 čebula
• gobe
• smetana za kuhanje
• gorgonzola
• olivno olje
• sol
• poper

Čebulo očistim in na drobno sesekljam.

Gobe operem, očistim in narežem na lističe.

Gorgonzolo narežem na kockice.

Na olju prepražim čebulo, dodam gobe, solim in popram, ter dušim, dokler se gobe ne zmehčajo. Nato vse sestavine zalijem s smetano za kuhanje in dodam gorgonzolo. Na kratko pokuham, da se gorgonzola stopi, ter izklopim.

Od tu naprej je vse šlo tako hitro, da ni več slikic.

Aaaampah, v večji ponvi skuham testenine (npr. polnozrnate špagete), ter zmešam z omako. Postrežem in mljask, mljask, mljask in že je večerja izginila.

KOŽA IN TEK

V življenju je že tako, da če želimo doseči zastavljeni cilj, moramo vselej tudi nekaj žrtvovati. Nekatera odrekanja so neizogibna, kdaj pa povsem nepotrebna in so posledica nevednosti, nepremišljenosti in premajhne pozornosti.
Ko bomo sproščeno uživali v naravi je prav, da vemo nekaj dejstev o nevarnostih, ki v takšnih okoliščinah grozijo naši koži, pa tudi o možnostih, da škodo preprečimo in ublažimo.

Koža je največji organ človeškega telesa, je varovalo in ščit, ki preprečuje vdor dejavnikom iz okolja v telo in zadržuje snovi v telesu.
Tako nas koža ščiti pred mehaničnimi in aktiničnimi vplivi, pred vdorom mikroorganizmov, odločilno sodeluje tudi pri uravnavanju telesne temperature (znojenje), pri izločanju strupenih snovi iz telesa in je tudi pomemben čutilni organ.

Tek, kot telesna aktivnost v naravi, lahko vpliva na kožo na več načinov.

Izpostavljeni smo poškodbam (udarninam, odrgninam) in pikom insektov, klopom. Med tekom se aktivirajo žleze znojnice, ki izločajo znoj, z njim pa tudi elektrolite pomembne za pravilno delovanje organizma.
Izpira se tudi kislomaščobni plašč kože, ki vzdržuje kislost in vlažnost površine, posebno pozornost pa gre nameniti izpostavljenosti aktiničnim, žarkovnim vplivom.

Nekaj opozoril in priporočil, ki si jih velja zapomniti:

Sončni žarki imajo številne ugodne vplive na telo in dušo. Vendar zaradi spremenjenega načina življenja (tudi šport in tek), več prostega časa in modnih trendov, ki narekujejo zdrav zagorel videz, ter zaradi poškodovane ozonske plasti, postaja sončenje vse bolj nevarno in nas resno ogroža.

Mnenje strokovnjakov glede vpliva sončnih žarkov je enotno; sonce agresivno deluje na kožo, edini pozitivni ter zaželeni vpliv sončnih žarkov je zagorelost, pa tudi ta ni nič drugega, kot obrambna reakcija kože. V koži se namreč tvori pigment melanin, ki prestreza ultravijolične žarke in tako ščiti globlje plasti telesa.

Sončni žarki so neredko edini ali pa vsaj zelo pomemben dejavnik pri razvoju različnih bolezni (fo- todermatoze), pri številnih stanjih pa izpostavljanje sončni svetlobi vodi v poslabšanje osnovne bolezni (npr. lupus erythematosus)...

Posledice prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom se lahko pokažejo takoj ali pa šele čez de- setletja in tedaj škode ni več mogoče popraviti

ZGODNJE POSLEDICE DELOVANJA SONČNIH ŽARKOV:
• rdečina kože je posledica vnetja, ki ga povzročijo UV žarki
• sončne opekline, koža je vneta, pojavijo pa se tudi mehurji
• toksični dermatitis, ponavadi se pojavi po sončenju, kjer smo bili znojni v stiku s travo (kar se tekačem pogosto dogaja) ali pa je trava mokra. Iz trave se namreč tedaj sproščajo snovi, ki zelo povečajo učinek delovanja UV žarkov na kožo. Na mestih, kjer je prišlo do kontakta se pojavijo mehurji, kljub temu, da nismo bili veliko časa zpostavljeni soncu. Podobno lahko vpliv sonca na kožo povečajo nekatere dišave, zato se nikoli ne sončimo nadišavljeni.
• alergijski dermatitis se lahko pojavi v različnih oblikah oz. pri različnih primerih izgleda drugače, pojavi se pri tistih ljudeh, ki so na UV žarke preobčutljivi, neredko že po kratkotrajnem izpostavljanju soncu.


POZNE POSLEDICE DELOVANJA SONČNIH ŽARKOV:
• gube so posledica propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken, k čemur UV žarki znatno prispe- vajo. Pri tekačih, ki imajo kožo navadno izsušeno, so tovrstni učinki še večji.
• stanjšanje, vidne žilice in suhost kože so prav tako pogosta posledica delovanja sonca.
• sončne pege se pojavljajo na mestih, ki so bila vrsto let izpostavljena soncu, predvsem po ramenih, zgornjem delu hrbta, po hrbtiščih rok in po podlakteh.
• prekanceroze (predstopnje kožnega raka) se razvijejo zaradi kancerogenega delovanja UV žarkov na jedrne kisline celic kože, ki se spremenijo.
• kožni rak, ki je najhujša pozna posledica sončenja, kar 90% karcinomov kože nastane zaradi škodljivega delovanja sončnih žarkov na mestih, ki so nezaščitena (obraz, čelo, plešasto lasišče, okolica oči, hrbtišča rok, podlakti).

ZAŠČITA PRED SONČNIMI ŽARKI:
Koža ima sposobnosti in mehanizme, da se sama ščiti pred soncem. Zelo dobro varovalo je tvorba rjavega kožnega pigmenta melanina, ki preprečuje prodiranje UV žarkov v globje plasti kože. Ta obrambna sposobnost kože je znatno boljša pri temneje pigmentiranih ljudeh, kjer je tvorba pigmenta večja, svetlopolti, svetlooki in svetlolasi pa so bolj občutljivi. Pri njih se tudi največkrat razvijejo znaki akutnih in kroničnih posledic obsevanja z UV žarki.

Velika večina belcev potrebuje dodatno zaščito. Najboljša zaščita pred soncem je, da se mu sploh ne izpostavljamo. Če se soncu ne bomo povsem odrekli, kar je pri športu v naravi povsem nemogoče, se vsaj seznanimo z možnostmi in mejami zaščite.

Vedeti moramo, da nekatere poletne tkanine in oblačila prepuščajo del žarkov, torej zaščita ni popolna.

Sodobna zaščita pred sončnimi žarki zahteva pravilno uporabo primernih, strokovno izbranih sredstev za zaščito pred soncem. Na tržišču je precej primernih preparatov. Le-ti ponavadi zagotavljajo fizikalno in(ali) kemijsko zaščito. Fizikalna zaščita pomeni, da so v sredstva vmešani drobni delci, ki kot zrcalca odbijajo UV žarke, kemijske zaščitne snovi pa UV žarke prestrezajo.

Ob izbiri preparata bodimo posebej pozorni, da je ta obstojen na svetlobi (photostable) in v vodi (water- proof). Oboje mora biti navedeno na embalaži. Preparati imajo zelo različne sposobnosti nevtralizacije UV žarkov. Zaščito pred opeklinami označuje SPF (sun protection factor). SPF 8 naprimer pomeni, da se bomo namazani lahko izpostavljali soncu 8-krat dlje ne da bi dobili opekline, kot če bi bili nezaščiteni. SPF prikaže samo stopnjo zaščite pred opeklinami, dobra zaščitna sredstva pa vsebujejo še zaščito pred UVA žarki, ki prispevajo predvsem k tvorbi prostih radikalov, posledično pa k staranju kože in razvoju drugih poznih posledic sončenja.

Zaščitne snovi so lahko primešane kremi, olju, mleku ali gelu. Kateri izdelek je najprimernejši, je odvisno predvsem od lastnosti kože posameznika, dobro pa je, če vsebuje hranilne snovi in t.i. lovilce prostih radikalov. Tekač naj ne uporablja mastnih sredstev, saj bodo ovirala znojenje.
Stopnjo zaščite prilagajamo tipu kože in stopnji porjavelosti izpostavljenega predela.

OSNOVNI NASVETI:
Pol ure pred tekom namažimo izpostavljene predele z ustreznim zaščitnim sredstvom pred sončnimi žarki.
Posebej zaščitimo ustnice.
Namažimo se ponovno vsaj vsako uro teka – znoj izpira zaščito.
Pred in med tekom nikoli ne nanesimo olja ali mazila, pač pa gel ali kremo.
Ne tečemo po visoki travi.
Ne tečemo odišavljeni po nepokritih delih telesa. Ne tečimo, ko je sonce visoko na nebu (med 10. in 16. uro).
Po možnosti nosimo pokrivalo. Nadomeščajmo vodo in elektrolite.
Po teku in umivanju se vselej namažimo s hranilno, dovolj mastno kremo.

MED SEVEROM IN JUGOM, VZHODOM IN ZAHODOM

Letošnje poletje smo se bolj malo videvali. Skoraj nič. Dan po dan. Le na morju smo se družili kakšen teden dni.

Ja, Matija je letošnje poletje popolnoma posvetil športu. Potoval je na priprava v Švico, pa od tam na Hrvaško, pa na tekmo v Slovenijo, pa spet na Hrvaško, pa od tam tekmovat na Madžarsko, pa še malo potrenirat na morje, pa še ena tekma v Splitu in od tam direktno na priprave na Portugalsko, ter za zaključek sezone na svetovno prvenstvo v London. 

...sem si izposodila par slikic.

 Višinske priprave - Švica.

Državno ekipno prvenstvo v Celju.

Z vlakom iz Pule v Ljubljano.

Tiszaujavaros na Madžarskem.

Dalmacija.

Marjanski đir - Split

 

Rio Maior - Portugalska.

Svetovno prvenstvo - London.

Svetovno prvenstvo v akvatlonu - 3. mesto.