KOŽA IN TEK

V življenju je že tako, da če želimo doseči zastavljeni cilj, moramo vselej tudi nekaj žrtvovati. Nekatera odrekanja so neizogibna, kdaj pa povsem nepotrebna in so posledica nevednosti, nepremišljenosti in premajhne pozornosti.
Ko bomo sproščeno uživali v naravi je prav, da vemo nekaj dejstev o nevarnostih, ki v takšnih okoliščinah grozijo naši koži, pa tudi o možnostih, da škodo preprečimo in ublažimo.

Koža je največji organ človeškega telesa, je varovalo in ščit, ki preprečuje vdor dejavnikom iz okolja v telo in zadržuje snovi v telesu.
Tako nas koža ščiti pred mehaničnimi in aktiničnimi vplivi, pred vdorom mikroorganizmov, odločilno sodeluje tudi pri uravnavanju telesne temperature (znojenje), pri izločanju strupenih snovi iz telesa in je tudi pomemben čutilni organ.

Tek, kot telesna aktivnost v naravi, lahko vpliva na kožo na več načinov.

Izpostavljeni smo poškodbam (udarninam, odrgninam) in pikom insektov, klopom. Med tekom se aktivirajo žleze znojnice, ki izločajo znoj, z njim pa tudi elektrolite pomembne za pravilno delovanje organizma.
Izpira se tudi kislomaščobni plašč kože, ki vzdržuje kislost in vlažnost površine, posebno pozornost pa gre nameniti izpostavljenosti aktiničnim, žarkovnim vplivom.

Nekaj opozoril in priporočil, ki si jih velja zapomniti:

Sončni žarki imajo številne ugodne vplive na telo in dušo. Vendar zaradi spremenjenega načina življenja (tudi šport in tek), več prostega časa in modnih trendov, ki narekujejo zdrav zagorel videz, ter zaradi poškodovane ozonske plasti, postaja sončenje vse bolj nevarno in nas resno ogroža.

Mnenje strokovnjakov glede vpliva sončnih žarkov je enotno; sonce agresivno deluje na kožo, edini pozitivni ter zaželeni vpliv sončnih žarkov je zagorelost, pa tudi ta ni nič drugega, kot obrambna reakcija kože. V koži se namreč tvori pigment melanin, ki prestreza ultravijolične žarke in tako ščiti globlje plasti telesa.

Sončni žarki so neredko edini ali pa vsaj zelo pomemben dejavnik pri razvoju različnih bolezni (fo- todermatoze), pri številnih stanjih pa izpostavljanje sončni svetlobi vodi v poslabšanje osnovne bolezni (npr. lupus erythematosus)...

Posledice prekomernega izpostavljanja sončnim žarkom se lahko pokažejo takoj ali pa šele čez de- setletja in tedaj škode ni več mogoče popraviti

ZGODNJE POSLEDICE DELOVANJA SONČNIH ŽARKOV:
• rdečina kože je posledica vnetja, ki ga povzročijo UV žarki
• sončne opekline, koža je vneta, pojavijo pa se tudi mehurji
• toksični dermatitis, ponavadi se pojavi po sončenju, kjer smo bili znojni v stiku s travo (kar se tekačem pogosto dogaja) ali pa je trava mokra. Iz trave se namreč tedaj sproščajo snovi, ki zelo povečajo učinek delovanja UV žarkov na kožo. Na mestih, kjer je prišlo do kontakta se pojavijo mehurji, kljub temu, da nismo bili veliko časa zpostavljeni soncu. Podobno lahko vpliv sonca na kožo povečajo nekatere dišave, zato se nikoli ne sončimo nadišavljeni.
• alergijski dermatitis se lahko pojavi v različnih oblikah oz. pri različnih primerih izgleda drugače, pojavi se pri tistih ljudeh, ki so na UV žarke preobčutljivi, neredko že po kratkotrajnem izpostavljanju soncu.


POZNE POSLEDICE DELOVANJA SONČNIH ŽARKOV:
• gube so posledica propadanja kolagenskih in elastičnih vlaken, k čemur UV žarki znatno prispe- vajo. Pri tekačih, ki imajo kožo navadno izsušeno, so tovrstni učinki še večji.
• stanjšanje, vidne žilice in suhost kože so prav tako pogosta posledica delovanja sonca.
• sončne pege se pojavljajo na mestih, ki so bila vrsto let izpostavljena soncu, predvsem po ramenih, zgornjem delu hrbta, po hrbtiščih rok in po podlakteh.
• prekanceroze (predstopnje kožnega raka) se razvijejo zaradi kancerogenega delovanja UV žarkov na jedrne kisline celic kože, ki se spremenijo.
• kožni rak, ki je najhujša pozna posledica sončenja, kar 90% karcinomov kože nastane zaradi škodljivega delovanja sončnih žarkov na mestih, ki so nezaščitena (obraz, čelo, plešasto lasišče, okolica oči, hrbtišča rok, podlakti).

ZAŠČITA PRED SONČNIMI ŽARKI:
Koža ima sposobnosti in mehanizme, da se sama ščiti pred soncem. Zelo dobro varovalo je tvorba rjavega kožnega pigmenta melanina, ki preprečuje prodiranje UV žarkov v globje plasti kože. Ta obrambna sposobnost kože je znatno boljša pri temneje pigmentiranih ljudeh, kjer je tvorba pigmenta večja, svetlopolti, svetlooki in svetlolasi pa so bolj občutljivi. Pri njih se tudi največkrat razvijejo znaki akutnih in kroničnih posledic obsevanja z UV žarki.

Velika večina belcev potrebuje dodatno zaščito. Najboljša zaščita pred soncem je, da se mu sploh ne izpostavljamo. Če se soncu ne bomo povsem odrekli, kar je pri športu v naravi povsem nemogoče, se vsaj seznanimo z možnostmi in mejami zaščite.

Vedeti moramo, da nekatere poletne tkanine in oblačila prepuščajo del žarkov, torej zaščita ni popolna.

Sodobna zaščita pred sončnimi žarki zahteva pravilno uporabo primernih, strokovno izbranih sredstev za zaščito pred soncem. Na tržišču je precej primernih preparatov. Le-ti ponavadi zagotavljajo fizikalno in(ali) kemijsko zaščito. Fizikalna zaščita pomeni, da so v sredstva vmešani drobni delci, ki kot zrcalca odbijajo UV žarke, kemijske zaščitne snovi pa UV žarke prestrezajo.

Ob izbiri preparata bodimo posebej pozorni, da je ta obstojen na svetlobi (photostable) in v vodi (water- proof). Oboje mora biti navedeno na embalaži. Preparati imajo zelo različne sposobnosti nevtralizacije UV žarkov. Zaščito pred opeklinami označuje SPF (sun protection factor). SPF 8 naprimer pomeni, da se bomo namazani lahko izpostavljali soncu 8-krat dlje ne da bi dobili opekline, kot če bi bili nezaščiteni. SPF prikaže samo stopnjo zaščite pred opeklinami, dobra zaščitna sredstva pa vsebujejo še zaščito pred UVA žarki, ki prispevajo predvsem k tvorbi prostih radikalov, posledično pa k staranju kože in razvoju drugih poznih posledic sončenja.

Zaščitne snovi so lahko primešane kremi, olju, mleku ali gelu. Kateri izdelek je najprimernejši, je odvisno predvsem od lastnosti kože posameznika, dobro pa je, če vsebuje hranilne snovi in t.i. lovilce prostih radikalov. Tekač naj ne uporablja mastnih sredstev, saj bodo ovirala znojenje.
Stopnjo zaščite prilagajamo tipu kože in stopnji porjavelosti izpostavljenega predela.

OSNOVNI NASVETI:
Pol ure pred tekom namažimo izpostavljene predele z ustreznim zaščitnim sredstvom pred sončnimi žarki.
Posebej zaščitimo ustnice.
Namažimo se ponovno vsaj vsako uro teka – znoj izpira zaščito.
Pred in med tekom nikoli ne nanesimo olja ali mazila, pač pa gel ali kremo.
Ne tečemo po visoki travi.
Ne tečemo odišavljeni po nepokritih delih telesa. Ne tečimo, ko je sonce visoko na nebu (med 10. in 16. uro).
Po možnosti nosimo pokrivalo. Nadomeščajmo vodo in elektrolite.
Po teku in umivanju se vselej namažimo s hranilno, dovolj mastno kremo.