Tudi sama sem bila med njimi. In sicer nastopila sem na polmaratonu. Hja, terminsko mi je idealno sovpadel kot trening tekma pred glavno tekmo sezone - maratonom. Gnala pa me je tudi radovednost. Balkansko prvenstvo? ...to pa mora biti res nekaj velikega. A sem bila kar malo presenečane, razočarana? Tekma se je odvijala na Jarunu, a tam sploh nobeden (razen organizatorjev) ni vedel, da se dogaja prvenstvo balkana. Štart je bil ob 9-tih. Ob 8-mih je bilo pred štartom pravo mrtvilo. Nobenega štartnega in ciljnega balona, nobenega vzdušje, malo ljudi (za moje pojme premalo). Še to nismo vedeli, kje točno je štart in kje točno bo cilj. Tekma brez čipov (ooo, le kdaj sem nazadnje tekla brez čipa?).
Eh, ma kaj bi se pritoževala. Prišla sem odtečt in odtekla sem. To pa je tudi glavno.
S časom 1:34:23 nisem preveč zadovoljna, saj sem planirala nekoliko boljši čas, a je mati narava naredila svoje. Pa drugič. No, je pa zadostovalo za drugo mesto - absolutno in v kategoriji. Jeeee, sedaj sem veteranska balkanska podprvakinja. Sej mi ni stoplo v glavo, ker pri meni medalje ne štejejo. Šteje le čas.
Je pa zanimiva izkušnja. Da okusiš čar (ali pa tudi ne) takšnih tekmovanj.
Čestitke za uspeh!
OdgovoriIzbriši