Drugi kolesarski dan, sva za razliko od prvega dne, ko sva se z avtom zapeljala do Bormia, jeklene konjičke zajahala že "doma" v vasici Lovero.
Nato naju je pot vodila do cca. 700 višinskih metrov višjega Bormia, nato pa sta sledila prelaza Passo Gavia in Passo Mortirola z vmesnim postankom in kosilom v vasi Ponte di Legno.
Na kratko pot drugega dne izgleda tako:
Lovero(520 mnv) - Bormio(1220 mnv) - Gavia(2652 mnv) - Ponte di Legno - Motto(odcep za Mortirolo 960 mnv) - Mortirolo(1852 mnv)-Grosio-Lovero
Skupaj prevoženih 133 km in cca. 3100 višinskih metrov. Sama sem pot opravila v 6:30 ure.
Že februarja sva s Sašotom vedela, da bova podaljšani vikend za dan državnosti preživela na kolesu v Švicarsko - Italijanskih Alpah. Ker so se turistične kapacitete že pozimi kar hitro polnile, sva preko Bookinga rezervirala apartma v majhni vasici Lovero, 30 km pred Bormijem in čakala, da končno napoči konec junija in težko pričakovani dan odhoda.
Takoj po službi sva se vsedla v avto in pozno zvečer prispela na cilj. Uredila sva formalnosti, razpakirala, se najedla, si privoščila vsak svoj kozarec piva in se odpravila spat.
Naslednje jutro naju je čakala prva kolesarska etapa:
Bormio (cca. 1.225 m) - Passo Umbrail (2.501 m) - Prato allo Stelvio (cca. 915 m) - Passo Stelvio (2.757 m) - Bormio
Skupaj prevoženih 103 km in cca. 3080 višinskih metrov. Sama sem to rundo potrebovala 5 5:30 ure.
Ne bom izgubljala besed, ker slike povedo vse. Prelepo vreme, še lepša okolica in neizmerni užitki ob prevoženi pot - to je to!
Passo Umbrail je res bil zaprt, a Slovenci in Američani smo se pogumno spustili naprej in par kilometrov za zaporo del poti prehodili s kolesom na rami. Tudi to je doživetje!
