Na zadnji julijski dan vas bom ponovno razveselila s prelepo zapestnico iz perlic velikosti 3 in 4 mm v prelepi olivno zeleni barvi.
Zelena barva je tako imenovana barva narave. Navdaja nas z občutkom udobja, sproščenosti in zmanjšuje napetost. Podzavestno jo iščemo, ko smo v čustveni stiski.
Zelena barva je sicer barva zdravja. Poleg ugodnega vpliva na počutje razširja kapilare in znižuje krvni tlak. Zeleno barvo naj bi izbirali ljudje, ki želijo varnost in zanesljivost.
In tale zapestnica se takooo mehko poda okoli zapestja.
Zelje in ohrovt rasteta letos kot ponorela. Taaakšne lepe glave sta naredila, da je kar veselje pogledati. In ker poleti najbolj paše nekaj hladnega, smo si pripravili okusno, domačo solato.
SOLATA IZ RDEČEGA ZELJA IN OHROVTA
Sestavine:
- ohrovt
- rdeče zelje
- stročji fižol
- paprika
- paradižnik
- kumara
- zelena
- rukola
- feta sir
- sol, bučno olje, kis
Ohrovt sem skuhala že en dan prej in ga postavila v hladilnik, da se je ohladil. Zelje sem na tanko narezala, ga zmešala z vročim stročjim fižolom, ter začinila. Skledo sem postavila za dobro uro v hladilnik, da so se sestavine ohladile.
Tik pred serviranjem, sem zelju dodala na kose narezano papriko, paradižnik, kumaro in feta sir, ter zeleno in rukolo.
Solato sem premešala, po potrebi dodala olje, kis in sol, ter jo postavila na mizo.
Za konec, pa smo se posladkali z odličnim tiramisujem v skledi.
V tej vročini, ko smo se v velikem ovinku izogibali štedilnika in pečice, sem se popolnoma navdušila nad presnimi sladicami.
Edino kar me moti v mnogih receptih je to, da je takooo razširjena uporaba indijskih oreškov. Pa ne morem mimo vprašanja: "Zakaj bi uporabljala drage indijske oreške, ki sploh ne vem od kod prihajajo, če pa lahko uporabim domače orehe?" Če ima kdo pametni odgovor, ki me bo prepričal, bom spremenila mnenje. Do takrat pa bom uporabljala doma nabrane in zmlete orehe.
Sladica pa je zelo okusna. In kako se prileže pri temperaturah nad 35 stopinj!
PRESNA TORTA V SKLEDI
Sestavine:
Dno:
Rozine in orehe sem zmlela v gosto pasto in jo enakomerno razporedila po dnu sklede.
Prva in druga plast:
- banane
- orehi
- želatina
- breskve
- borovnice
Na pol zmrznjene zrele banane sem narezala na kose in jih vsipala v blender. Dodala sem mlete orehe in stopljeno želatino, ter sestavine temeljito zmiksala v gosto zmes. Maso sem razdelila na dva dela, ter prvemu delu dodala breskve in ponovno zmiksla. Dobila sem prvo plast in jo prelila preko dna.
Za drugo plast sem bananini masi dodala borovnice, sestavine zmiksala in maso prelila preko prve plasti v skledi.
Sladico sem za par ur postavila v hladilnik, da so se sestavine spojile in strdile.
Odlična sladica brez moke in sladkorja.
Tale barvna kombinacija je res nekoliko zimska, a sem jo imela že kar nekaj časa v glavi in sedaj se je zlila v prelepo zapestnico. Izdelana je v tako imenovanem Herringbone vzorcu in je širine cca. 2.5cm.
Še malo, pa se nam obeta ohladitev in spet bomo lahko prižgali pečico in si privoščili dišeči domači kruh in slastne in sočne domače sladice. Med tem pa, ko jo čakamo smo si mi privoščili odlični presni jabolčni štrudelj. Brez moke in brez glutena. Mmmm, kako so se fantje oblizovali, ko so ga poizkusili.
PRESNI JABOLČNI ŠTRUDELJ
Sestavine:
Testo:
Nadev:
- jabolka
- sok 1/2 limone
- cimet
Rozine sem za dobro uro namočila v vroči vodi in jih nato skupaj z orehi zmlela v gosto pasto, katero sem v debelini cca. 1 cm namazala po peki papirju.
Jabolka sem oprala, očistila in naribala, jim dodala limonin sok in cimet, ter jih enakomerno razporedila po testu.
Štrudelj sem zavila, ter ga postavila v hladilnik.
Naslednji dan je še boljši!
Takole sem zapisala za lokalni spletni portal (povezava):
Če ste me lansko jesen dnevno v tekaški opremi videvali na relaciji Ruše – Maribor – Ruše, ste me letošnjo pomlad lahko skoraj vsaki dan srečali na belem jeklenem konjičku – cestnem kolesu. A me verjetno sploh niste spoznali, saj tokrat za spremembo nisem tekla, temveč sem kolesarila.
A, le zakaj? Se ji je tek priskutil? Ga je imela preveč? Mogoče pa je prestara in več ne zmore toliko trenirati?
Neee, na srečo nobeden od navedenih razlogov ne drži. Je pa res, da letos kot zakleto, moja volja in zdravje hodita vsaka svojo pot. Eden mimo drugega in se kar nočeta in nočeta srečati. Namreč, na vrhuncu priprav za spomladanski tek trojk, se mi je najprej zgodila gripa, nato pa mi je teden dni pred samim tekmovanjem sodelovanje odpovedala še moja desna noga. Diagnoza – natrgana mišica tibialis posterior.
»Eh, teden dni, pa bo minilo«, sem si mislila. A glej ga zlomka, minila sta dva meseca, brez da bi se tekaške opreme sploh dotaknila.
A kot pravijo, se mnoge stvari v življenju zgodijo z razlogom in tudi tale poškodba je očitno imela svoj točno določeni razlog in namen. Zato nisem čakala in sedela križem rok, temveč sem iz kleti potegnila svojega belega cestaka, ter po dolgem in počez prečesala naš konec Slovenije in odkrila kraje o katerih se mi niti sanjalo ni, da obstajajo.
A sploh veste kakšne lepe kotičke skriva naša okolica? Ne? No, potem pa kar pogumno na kolo in gremo raziskovat!
Jaz pa vam dajem dva namiga, kjer boste našli lepo pokrajino, mir, tišino in spokojnost.
S kolesom po srčkasti cesti
Ruše – Kamnica – Rošpoh – Zg. Kungota – Svečina (Špičnik) – Turistična kmetija Dreisibner – avstrijska vinska cesta – Pruh – Svečina – Zg. Kungota – Rošpoh – Kamnica – Ruše
Dolžina trase: cca. 67 km – asfaltirana cesta
Iz Ruš se preko Bresternice zapeljemo do Kamnice, kjer v semaforiziranem križišču zavijemo levo, se peljemo mimo pokopališča in na naslednjem križišču ponovno zavijemo levo proti naselju Rošpoh do katerega se spustimo po strmem klancu. Ko prečkamo naselje Rošpoh, zavijemo levo proti Zgornji Kungoti, jo pustimo za seboj, prekolesarimo naselje Jedlovnik in za njim pri tabli Svečina – Špičnik zavijemo desno proti turistični Kmetiji Dreisibner.
Do kmetije, od koder je prečudovit razgled na bližnjo in daljno okolico, pelje med vinogradi cesta v obliki srca (srčkasta cesta), zaradi katere se splača zavrteti pedala in spustiti par kapljic znoja.
Ker leži kmetija tik ob avstrijski meji, mimo nje pa poteka Obmejna panoramska cesta po Svečinskih goricah, nadaljujemo pot k našim sosedom in se po obmejni cesti, ki je znana po tem, da meja poteka točno po sredini vozišča, spustimo do Pruha, kjer zavijemo desno, od tam pa po strmem klancu do Svečine in nato skozi Zgornjo Kungoto, Rošpoh in Kamnico ponovno domov v Ruše
S kolesom skozi najlepšo Slovensko vas
Ruše – Maribor – Hoče – Zg. Polskava – Kočno – Šmartno – Frajhajm – Hoče – Maribor – Ruše
Dolžina trase cca. 85 km – asfaltirana cesta
Iz Ruše se skozi Pekre zapeljemo do Hoč, od koder pot nadaljujemo do Zgornje Polskave. V centru Zg. Polskave - takoj za mostom čez reko Polskavo zavijemo desno in se od mosta peljemo 700 m, ter pri gostilni Kalan zavijemo levo. Po približno 1,8 km vožnje v hrib se pripeljemo v vas Kočno.
Kočno je čudovita majhna pohorska vasica sredi neokrnjene narave. Šteje približno 20 domačij s 85 prebivalci. Leži na vzhodni strani Pohorja na okoli 500 metrih nadmorske višine na južni strani reke Polskave. Prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, največ s poljedelstvom, z živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom.
Vas je idilično urejena in je pravi etnološki muzej na prostem. Po vasi je razstavljeno staro kmečko orodje, stroji in pripomočki, ki so jih nekdaj uporabljali na kmetijah v Kočnem in okolici.
Vaščani že mnogo let skrbijo za urejenost vasi. Leta 1988 je bila vas nagrajena s turističnim nagljem, leta 1989 z zlato vrtnico in leta 1993 s priznanjem za lepo urejen kraj. Leta 2006 je prejela priznanje za najlepšo slovensko vas.
Nadaljujemo pot in čez približno 6 km prispemo v Šmartno na Pohorju. Za naseljem – pri tabli Areh zavijemo desno in ko prispemo do velike lesene informacijske table skrenemo levo.
Asfaltirana cesta nas vodi skozi lepo in neokrnjeno naravo proti Frajhajmu, pri čemer moramo paziti, da pri tabli Frajhajm 2 ne zavijemo desno, temveč nadaljujemo pot ravno in čez približno 6 km prispemo na glavno cesto Areh – Maribor. Od tam se le še spustimo v dolino in se iz Hoč vrnemo nazaj v Ruše.
Kako se prehranjujemo v teh pasjih dneh? Pijemo dosti tekočine, pojemo ogromno sadja in se bašemo z okusnimi solatami. Najboljše so, če so hladne. Ker vedno več sveže zelenjave zraste na domačem vrtu, so solate vedno bolj pisane.
Tokrat z domačim rdečim zeljem.
PISANA POLETNA SOLATA
Sestavine:
- rdeče zelje
- stročji fižol
- paradižnik
- paprika
- kumara
- feta sir
- zelena
- bučno olje, kis, sol, poper
Zelje očistim, narežem na tanko in operem, ter ga kar takoj začinim s soljo, poprom, bučnim oljem in kisom.
Ko je čas za večerjo dodam skuhan in ohlajen stročji fižol, ter na koščke narezan paradižnik, papriko, feta sir in kumaro. Ker imamo na vrtu zeleno, ki raste kot ponorela, dodam še dve vejici sesekljane zelene.
Sestavine zmešam, zložim na mizo in zraven posrežem kruh in pivo.
Zapestnica iz perlic velikosti 3 mm v petih različnih barvnih odtenkih, ki si po višini sledijo v diagonalnem zaporedju. Zapestnica je široka cca. 2.5 cm, je kompaktna in lepo sede okrog zapestja.
