Če ste me lansko jesen dnevno v tekaški opremi videvali na relaciji Ruše – Maribor – Ruše, ste me letošnjo pomlad lahko skoraj vsaki dan srečali na belem jeklenem konjičku – cestnem kolesu. A me verjetno sploh niste spoznali, saj tokrat za spremembo nisem tekla, temveč sem kolesarila.
A, le zakaj? Se ji je tek priskutil? Ga je imela preveč? Mogoče pa je prestara in več ne zmore toliko trenirati?
Neee, na srečo nobeden od navedenih razlogov ne drži. Je pa res, da letos kot zakleto, moja volja in zdravje hodita vsaka svojo pot. Eden mimo drugega in se kar nočeta in nočeta srečati. Namreč, na vrhuncu priprav za spomladanski tek trojk, se mi je najprej zgodila gripa, nato pa mi je teden dni pred samim tekmovanjem sodelovanje odpovedala še moja desna noga. Diagnoza – natrgana mišica tibialis posterior.
»Eh, teden dni, pa bo minilo«, sem si mislila. A glej ga zlomka, minila sta dva meseca, brez da bi se tekaške opreme sploh dotaknila.
A kot pravijo, se mnoge stvari v življenju zgodijo z razlogom in tudi tale poškodba je očitno imela svoj točno določeni razlog in namen. Zato nisem čakala in sedela križem rok, temveč sem iz kleti potegnila svojega belega cestaka, ter po dolgem in počez prečesala naš konec Slovenije in odkrila kraje o katerih se mi niti sanjalo ni, da obstajajo.
A sploh veste kakšne lepe kotičke skriva naša okolica? Ne? No, potem pa kar pogumno na kolo in gremo raziskovat!
Jaz pa vam dajem dva namiga, kjer boste našli lepo pokrajino, mir, tišino in spokojnost.
S kolesom po srčkasti cesti
Ruše – Kamnica – Rošpoh – Zg. Kungota – Svečina (Špičnik) – Turistična kmetija Dreisibner – avstrijska vinska cesta – Pruh – Svečina – Zg. Kungota – Rošpoh – Kamnica – Ruše
Dolžina trase: cca. 67 km – asfaltirana cesta
Iz Ruš se preko Bresternice zapeljemo do Kamnice, kjer v semaforiziranem križišču zavijemo levo, se peljemo mimo pokopališča in na naslednjem križišču ponovno zavijemo levo proti naselju Rošpoh do katerega se spustimo po strmem klancu. Ko prečkamo naselje Rošpoh, zavijemo levo proti Zgornji Kungoti, jo pustimo za seboj, prekolesarimo naselje Jedlovnik in za njim pri tabli Svečina – Špičnik zavijemo desno proti turistični Kmetiji Dreisibner.
Do kmetije, od koder je prečudovit razgled na bližnjo in daljno okolico, pelje med vinogradi cesta v obliki srca (srčkasta cesta), zaradi katere se splača zavrteti pedala in spustiti par kapljic znoja.
Ker leži kmetija tik ob avstrijski meji, mimo nje pa poteka Obmejna panoramska cesta po Svečinskih goricah, nadaljujemo pot k našim sosedom in se po obmejni cesti, ki je znana po tem, da meja poteka točno po sredini vozišča, spustimo do Pruha, kjer zavijemo desno, od tam pa po strmem klancu do Svečine in nato skozi Zgornjo Kungoto, Rošpoh in Kamnico ponovno domov v Ruše
S kolesom skozi najlepšo Slovensko vas
Ruše – Maribor – Hoče – Zg. Polskava – Kočno – Šmartno – Frajhajm – Hoče – Maribor – Ruše
Dolžina trase cca. 85 km – asfaltirana cesta
Iz Ruše se skozi Pekre zapeljemo do Hoč, od koder pot nadaljujemo do Zgornje Polskave. V centru Zg. Polskave - takoj za mostom čez reko Polskavo zavijemo desno in se od mosta peljemo 700 m, ter pri gostilni Kalan zavijemo levo. Po približno 1,8 km vožnje v hrib se pripeljemo v vas Kočno.
Kočno je čudovita majhna pohorska vasica sredi neokrnjene narave. Šteje približno 20 domačij s 85 prebivalci. Leži na vzhodni strani Pohorja na okoli 500 metrih nadmorske višine na južni strani reke Polskave. Prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, največ s poljedelstvom, z živinorejo, sadjarstvom in vinogradništvom.
Vas je idilično urejena in je pravi etnološki muzej na prostem. Po vasi je razstavljeno staro kmečko orodje, stroji in pripomočki, ki so jih nekdaj uporabljali na kmetijah v Kočnem in okolici.
Vaščani že mnogo let skrbijo za urejenost vasi. Leta 1988 je bila vas nagrajena s turističnim nagljem, leta 1989 z zlato vrtnico in leta 1993 s priznanjem za lepo urejen kraj. Leta 2006 je prejela priznanje za najlepšo slovensko vas.
Nadaljujemo pot in čez približno 6 km prispemo v Šmartno na Pohorju. Za naseljem – pri tabli Areh zavijemo desno in ko prispemo do velike lesene informacijske table skrenemo levo.
Asfaltirana cesta nas vodi skozi lepo in neokrnjeno naravo proti Frajhajmu, pri čemer moramo paziti, da pri tabli Frajhajm 2 ne zavijemo desno, temveč nadaljujemo pot ravno in čez približno 6 km prispemo na glavno cesto Areh – Maribor. Od tam se le še spustimo v dolino in se iz Hoč vrnemo nazaj v Ruše.
Ni komentarjev:
Objavite komentar