petek, 11. november 2016

ZASVOJENOST Z OGLJIKOVIMI HIDRATI

Zasvojenost z ogljikovimi hidrati (OH) pogosto sproži izgubo nadzora nad prehranjevanjem (rednim oz. priložnostnim) in je skupaj z nagnjenostjo k hitremu pridobivanju odvečnih kilogramov pogosto vzrok za vedno znova neuspešne poskuse ohranjanja teže po dietah.

Zasvojenci z OH so spoznali, da sta sla po OH kot tudi telesna nagnjenost k pridobivanju odvečnih kilogramov z vsakim preživetim desetletjem večja. Z leti, ko se človek stara, mu vedno bolj prijajo manjši obroki, sendviči in prigrizki, in ne obroki, ki jih je treba zaužiti pri mizi. Čeprav ne poje več hrane od tistih "po naravi" vitkih, z leti, v obdobju staranja, vedno enostavneje in hitreje pridobiva kilograme, odvečne kilograme pa vedno težje izgublja.

Zasvojenci z OH krivijo sami sebe in svojo presnovo in nikoli ne sprevidijo, da njihova zasvojenost oziroma ljubezen do OH prevladuje nad njihovimi prehranjevalnimi navadami in telesno težo v večini primerov pa obvladuje tudi njihovo življenje.

Telesna nagnjenost k hitremu in enostavnemu pridobivanju odvečnih kilogramov se z vsakim letom "po naravi" krepi. Saj vemo, da hormonske spremembe prisilijo telo, da vedno bolj učinkovito shranjuje s hrano pridobljeno energijo in sicer v obliki maščob.

Stres, čustveni vzponi in padci, menopavza, določena zdravila in opustitev kajenja so dejavniki, ki lahko vplivajo na povečanje sle po OH in na povečanje sposobnosti telesa, da s hrano pridobljeno energijo shranjuje v obliki maščob, oziroma lahko vplivajo na pojav obeh.

Pomembno je razumeti, da ni povsem samoumevno, da predebeli zasvojenci z OH v katerem koli starostnem obdobju zaužijejo več hrano od tistih "po naravi" vitkih. Zasvojenci z OH pogosto jedo veliko manj. Vendar pa je njihovo telo veliko uspešnejše pri pretvarjanju zaužite hrane v maščobe. Pri mnogih ljudeh pridobivanje odvečnih kilogramov ni neposredna posledica ponavljajočega se uživanja preveč hrane; vzrok se velikokrat skriva v tem, da njihovo telo učinkoviteje pretvarja večino zaužite hrane (predvsem OH) v maščobo.


Sedem pogostih znakov zasvojenosti:

1. Ko enkrat začnete jesti s škrobom bogato hrano, prigrizke in sladkarije, ne morete prenehati.

2. Nagnjeni ste k temu da se zelo hitro zredite oziroma spet pridobite kilograme, ki ste jih s hujšanjem izgubili.

3. Dve uri po obroku začutite neustavljivo slo po prigrizkih in po tem, da bi znova nekaj pojedli.

4. Po obilnem obroku občutite izjemno lenobnost in utrujenost.

5. Približno dve uri po obroku se pojavijo znaki nizke vrednosti krvnega sladkorja skupaj z enim ali več naslednjih pojavov: lakota, omotica, šibkost, zmedenost, glavobol, pomanjkanje koncentracije, razdražljivost, pomanjkanje motivacije, potenje.

6. Redno ste lačni in / ali utrujeni že v opoldanskem času.

7. Na stres, utrujenost ali zdolgočasenost se odzovete z lakoto in slo po hrani.


Vir:
Tudi z ogljikovimi hidrati ste lahko zasvojeni (Richard Heller, Rachael Heller)






Print Friendly and PDF

4 komentarji:

  1. Nenavaden netekoc okoren jezik in nekateri izrazi, pa se kar dolgo nakladanje - a gre za prevod kaksnega teksta?

    Vcasih pogledam tale blog, mi je kar zanimiv, ampak med raznimi kulinaricnimi in pletenimi in perlicastimi izdelki (ki se verjetno prodajajo, ampak se to formalno skriva?) pa veckrat opazim hecne tekste, ko se podajajo razne izjave kot neka znanost, brez da bi bili navedeni viri ali avtorita oz. kompetentnost avtorice za razne trditve. Ki so vcasih tudi sporne ali eklatantno napacne (spomnim se nekih zapisov o mlecni kislini pred meseci...) Nenavadno vse skupaj, res, glede na to, da se avtorica se kar trudi s tem blogom in ima veliko zanimivega in koristnega za povedati iz lastnih izkusenj.

    Ampak zelo manjka prav osebni pristop, npr:
    tole kapo sem naredila za... in potem slika kape na glavi...
    tale tekst o OH sem napisala za ali prevedla iz... mi je pa zanimiva tema, ker imam s tem sama probleme ali pa moja prijateljica...
    pri teku sem opazila, da ce ne spreminjam ritma, mi je dolgcas ali pa nic ne napredujem...zato predlagam tole pa tole...
    - ne pa krnkeki nakladat kot suho listje
    LP

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala lepa za obsežen in zelo dobrodošel komentar. Svojih zapisov ne podajam v smislu izjav, nasvetov ali trditev. V svoj dnevnik največkrat pribeležim razne zapise, ki jih v nekem določenem trenutku preberem in se mi v tistem trenutku zdijo zanimivi in marsikaj preizkusim tudi na sebi. Bom pa od sedaj dodala tudi vir.
      Kar pa se tiče osebnega pristopa - hja, pravzaprav je razlika tudi v anonimnem komentarju in komentarju s podpisom.
      Pa lep vikend!

      Izbriši
  2. Hvala za odgovor. Me ne preseneca (zelo) vas konstruktiven odziv, ker se iz bloga vidi, da ste pozitivna konstruktivna oseba. Vseeno pa kapo dol, iskreno!
    Navajanje virov je kar potrebno pri takih tekstih, ki se trudijo biti nekako "strokovni" - se bolj kot to pa bi bile zanimive vase osebne izkusnje in mnenje o podanih navedkih...
    Moj komentar je anonimen, ker to vas blog omogoca - dobro pa tudi sami veste, da je tezko odkrito negativno pokomentirati, pa ce je se tako zelo konstruktivno in dobronamerno misljeno :-)
    Gre pac za komentar anonimnega bralca, enega izmed mnogih, osebno se pac ne poznava...

    OdgovoriIzbriši
  3. Tale Anonimni me je najprej hudo razjezil, ko sem prebrala do konca pa sem prišla do zaključka, da ima delno prav. Najbolj pozitivno pa je, da je vsaka kritika darilo, da smo lahko še boljši. Če nihče nič ne reče ne veš ali delaš prav ali ne. Lepo je brati pohvale, ampak tisto kar nas naredi boljše in močnejše so dobri komentarji. Ampak Slovenci smo žal taki, da samo gledamo in beremo, le redko kdo pa upa kaj napisat.
    lp, Saša

    Glede nasvetov ... so tako življenjski in dobro namerni, da so mi vedno samo v spodbudo, da se malo zamislim nad sabo, neka potrditev, da delam prav.
    Hrana ... preprosta, včasih dobim kakšen namig kaj naj skuham, pečem niti ne, ker potem večino sama pojem, to pa ni tako zdravo kot je dobro.

    OdgovoriIzbriši