RAZIGRANE NOGICE

Doživljanje ljubezni do sebe je čudna zel. Nekako samoumevno se zni, da  je to eden od kronskih življenjskih vrhuncev. Toda nihče nam ni dal navodil, kako doseči to življenje.

Ljubezen do sebe ni izraz naše samovšečnosti, narcizma, prepotentnosti in arogance in sebičnosti. Čutiti ljubezen do sebe ne pomeni, da mislimo, da smo najlepša ali najboljša oseba na svetu, temveč samo, da občutimo svojo lepoto in da zaradi tega ljubimo sebe. To je naravno občutje, za katerega smo ustvarjeni. Vse v nas je ustvarjeno tako, da lahko uživamo v sebi.

Prav tako ljubezni do sebe ne bomo dosegli s papagajskim vsakodnevnim samoprepričevanjem, da smo oseba, ki je prepolna ljubezni. Po vseh silnih zatrditvah bodo namreč misli ostale na površju naše zavesti. To pa vzbudi iluzijo, da v resnici to tudi čutimo. To pa v nas ne more ustvariti občutja lastne vrednosti.

Da bi občutili ljubezen do sebe, moramo prevzgojiti svoj razum in svoje srce.

Da prevzgojimo razum je ključno, da se odrečemo zmoti, da je ljubezen nekaj, kar moramo dobiti od drugih ljudi. Ideja, da nam mora nekdo najprej pokazati ljubezen, da bi vedeli da smo vredni ljubezni in bi jo lahko nekomu vrnili je ena od najrušilnejših človeških zmot. Ljubezni ne smemo pričakovati od drugih, ampak jo lahko dajemo sami sebi.

V resnici moramo očarati sami sebe. Glede na to, da se naše srce ni naučilo počutiti se varno, spoštovano, ljubljeno, smo mi tisti, ki mu moramo to omogočiti. Najprej bomo morali osvojiti sebe. Hvaležnost pomaga, da se osredotočimo na to kar imamo, v nasprotju s kroničnim hrepenenjem po tistem česar nimamo.

Obdajmo se z ljudmi, ki jih občudujemo, ukvarjajmo se z dejavnostmi, ki so nam všeč in uživajmo v pejsažih, ki nas pomirjajo.

Tokrat sem ustvarila pravi razigrane pletene nogavice: