Kisik, ki ga vdihavamo potuje iz pljuč do krvi do vsake mišične celice. Če anaerobne procese in tvorbo energije iz beljakovin in mlečne kisline zanemarimo, potem lahko rečemo, da v mišicah izgorevata le dve vrsti goriv: sladkor – glukoza in maščoba – maščobne kisline.
Sladkor dobijo mišice neposredno iz krvi ali pa ga črpajo iz zalog, ki so v obliki glikogena skladiščene v celicah. Enako velja za maščobne kisline. Ko tečemo, v mišičnih celicah izgoreva ena od teh goriv oz. njuna mešanica. Njun delež in uporaba na časovno enoto sta v danem trenutku odvisna od dveh faktorjev:
1. Porabe kisika (VO2), ki je neposredni kazalec intenzivnosti teka
2. Respiratornega količnika, ki je razmerje med količino izdihanega ogljikovega dioksida in vdihanega kisika
Poraba energije na časovno enoto je v največji meri odvisna od telesne mase in hitrosti teka. Porabljene kalorije, pa so odvisne od porabljenega volumna kisika, pri čemer vsak liter kisika sprosti približno 5 kcal energije. V mirovanju se v človeškem telesu vsako minuto porabi okoli 250 ml kisika, pri srednji intenzivnosti 3 litre, najvišje vrednosti pri vrhunskih športnikih pa presegajo 6 litrov kisika na minuto. Višje vrednosti porabe kisika navadno pomenijo tudi boljšo pripravljenost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar